Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mer (4.626-4.650)


  1.      proporcionálen  -lna -o prid. (ȃ) sorazmeren, skladen: deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev ◊ ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov proporcionálno prisl.: proporcionalno razdeljeno delo ♪
  2.      proporcionálnost  -i ž (ȃ) sorazmernost, skladnost: proporcionalnost telesa; lepota stavbe je v njeni proporcionalnosti in funkcionalnosti ♦ fiz. meja proporcionalnosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo ♪
  3.      propórčen  -čna -o prid. (ọ̑) redko sorazmeren, skladen: proporčne mere ♦ polit. proporčni volilni sistem proporcionalni volilni sistem ♪
  4.      propórčnost  -i ž (ọ̑) redko sorazmernost, skladnost: proporčnost med deli in celoto ♪
  5.      proselít  in prozelít -a m (ȋ) knjiž. nov, vnet privrženec, pristaš: postati proselit nove idejne smeri ♪
  6.      prósocialístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za socializem: prosocialistični časopis; prosocialistična stranka, vlada / prosocialistična usmerjenost ♪
  7.      prosójen  -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki deloma prepušča svetlobo: prosojen papir; zavese so prosojne / prosojna meglica / ekspr. prosojna koža bolnikovega obraza / ekspr. njegove shujšane, prosojne roke so omahnile na odejo ♦ tisk. prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka // ekspr. jasen, čist: prosojno ozračje / prosojen dan 2. ekspr. ki se da z lahkoto doumeti, spregledati: preprosti, popolnoma prosojni stavki / njegova namera je prosojna prosójno prisl.: prosojno tanke zavese ♪
  8.      prôstor  -óra m (ó ọ́) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu dobro viden; prostor med zemljo in luno / hitro se orientira v prostoru / imeti strah pred odprtim, zaprtim prostorom; publ. letalo je kršilo zračni prostor 3. s stenami, ploskvami omejen del tega a) kot enota za določen namen, zlasti v zgradbi: ogrevati, opremiti, prezračiti prostor; preiskali so vse prostore od kleti do podstrešja; iz sosednjega prostora je bilo slišati razburjene glasove; kuhinja, soba in drugi prostori / bivalni, stanovanjski prostori; delovni, klubski, poslovni prostor; šolski prostori; prostori galerije so že premajhni; prostor za sestanke / z oslabljenim pomenom: stanuje v kletnih prostorih v kleti; sestanek bo v prostorih šole v šoli b) kot enota v čem sploh: podzemni rov se je razširil v visok prostor, poln kapnikov; prostor v valju meri pet kubičnih decimetrov 4. del zemeljske površine glede na prisotnost česa, kak namen: prostor meri nekaj hektarov; iskati nenaseljen, primeren prostor; na tem prostoru bo novo naselje / parkirni, tržni prostor / kupiti prostor na pokopališču / publ. razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru v Srednji Evropi / kot ukaz psu prostor // del kake površine sploh glede na prisotnost česa, kak namen: položiti knjigo na prejšnji prostor; ostal je na svojem prostoru, skrit za zaveso 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe: odstopiti komu svoj prostor v avtobusu; rezervirati dva prostora v gledališču; presesti se na prostor pri oknu 6. ed. potrebni del česa, ki komu, čemu omogoča nahajanje, bivanje kje: na polici, v avtomobilu je še dovolj prostora; prtljaga zavzema preveč prostora / dati, narediti komu prostor umakniti se mu / v hotelu je še nekaj prostora; zaradi pomanjkanja prostora šola ne more sprejeti vseh prosilcev; pren. v naši družbi ni prostora za take ljudi; v njenem srcu ni prostora za sovraštvo // za sporočanje potrebni, uporabljivi del površine: revija je ves prostor namenila obravnavi tega vprašanja; na razglednici ni dosti prostora 7. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar je določeno z obstajanjem tega, kar izraža prilastek: v naš gospodarski, idejni prostor segajo različni vplivi / ta dogodek je zelo razgibal slovenski kulturni prostor slovensko kulturo, kulturno življenje; pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov življenje, življenjsko okolje ● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum povečati možnosti; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi ◊ biol. medcelični prostor; življenjski prostor v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; fiz. breztežnostni prostor; prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; geom. evklidični prostor množica točk z lastnostjo, da je kvadrat razdalje katerihkoli dveh točk izražen z vsoto kvadratov razlik vseh istoimenskih koordinat točk v pravokotnem premočrtnem koordinatnem sistemu; mat. prostor skupnost elementov in odnosov med njimi; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; rad. režijski prostor; strojn. kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; teh. zgorevalni prostor prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin; um. dvoranski prostor; voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo; manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati ♪
  9.      prostóren  -rna -o prid., prostórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ima sorazmerno veliko prostora: prostorna dvorana je bila polna; priti s prostorno torbo / prostoren trg, vrt 2. prostorski: prostorne razsežnosti / prostorna razporeditev prostórno prisl.: prostorno ločiti; biti prostorno omejen ♪
  10.      prostornínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prostornino: prostorninska enota, mera; prostorninsko razmerje pri plinih / prostorninska stiska v šolah prostorska stiska ◊ fiz. prostorninski raztezek povečanje prostornine; les. prostorninski les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski meter enota za merjenje lesa glede na prostornino ♪
  11.      prótast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz protja: star protast kovček ◊ min. protasta rudnina rudnina, ki ima zrna razporejena v eni smeri in debela od 3 do 4 mm ♪
  12.      protestantízem  -zma m (ȋ) 1. krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom 2. nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest ♪
  13.      proti  predl., z dajalnikom 1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni // za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo 2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki 3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri 4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom // za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata 5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki 6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub 7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi 8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim 9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki 10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo // za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim 11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo ● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ◊ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj ♪
  14.      proti...  ali próti... predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: protibirokratski, protifašist, protirevolucionaren / protidokaz, protikandidat b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: protisredstvo, protistrup c) nasprotja, nasprotovanja: protinaraven, protizakonit č) varovanja, zaščite: protihrupen, protiplinski d) povrnitve, nadomestitve: protiusluga, protivrednost e) povračila, odgovora: protinapad, protiofenziva f) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: protikot, protinožec, protiveter ♪
  15.      prótiblókovski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti političnim ali vojaškim blokom: protiblokovsko gibanje / protiblokovska usmerjenost ♪
  16.      prótidajátev  -tve ž (ọ̑-ȃ) dajatev, s katero se povrne določena dajatev: dobiti primerno protidajatev ♪
  17.      prótidogmátičen  -čna -o prid. (ọ̑-á) ki je proti dogmi, dogmatizmu: protidogmatična smer / ekspr. protidogmatična kulturna miselnost ♪
  18.      prótikatóliški  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti katolištvu: protikatoliška usmerjenost ♪
  19.      prótikomunístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti komunizmu: protikomunistična usmerjenost ♪
  20.      prótilútrovski  -a -o prid. (ọ̑-ú) nav. ekspr. ki je proti Lutru ali protestantizmu: protilutrovska smer / protilutrovski odloki ♪
  21.      prótinapétost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) elektr. napetost, ki deluje proti določeni napetosti: meriti protinapetost generatorja ♪
  22.      prótirazúmski  -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki je proti razumu: protirazumska miselna smer / protirazumski pojavi ♪
  23.      prótisocialístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti socializmu: protisocialistična smer ♪
  24.      prótistáva  -e ž (ọ̑-ȃ) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti ♪
  25.      prótistáven  -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na protistavo: protistavna primerjava ♦ lingv. protistavna slovnica ♪

   4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA