Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mer (251-275)


  1.      nèmerljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nemerljivega: nemerljivost družbenih pojavov ♪
  2.      nèmerodájen  -jna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) pisar. nepristojen, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno ♪
  3.      nènamerávan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni nameravan: nenameravano dejanje / njegov vpliv je bil, čeprav nenameravan, zelo močen ♪
  4.      nènaméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni nameren: nenamerne telesne poškodbe; nenamerno dejanje nènamérno prisl.: nenamerno zavirati delo; nenamerno zakasnelo sporočilo ♪
  5.      nèpremerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neizmerljiv: te stvari so nepremerljive ♪
  6.      nèpriméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več ♪
  7.      nèprimerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
  8.      nèprimerljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprimerljivega: neprimerljivost teh podatkov ♪
  9.      nèprimérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost ♪
  10.      nèsoméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni someren: nesomeren obraz; nesomerno telo / nesomerni deli, liki ♪
  11.      nèsomérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nesomernega: njen obraz je kljub nesomernosti lep / nesomernost notranjih telesnih organov ♪
  12.      nèsorazméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni sorazmeren: posamezni deli so nesorazmerni; izdatki so nesorazmerni z dohodki; njegovo telo je bilo nesorazmerno nèsorazmérno prisl.: nesorazmerno rasti; za tako majhno ladjo so jadra nesorazmerno velika ♪
  13.      nèsorazmérje  -a s (ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od sorazmerja: odpraviti nesorazmerje; nesorazmerje telesnih delov / prišlo je do nesorazmerja med naraščanjem življenjskih stroškov in osebnimi dohodki ♪
  14.      nèsorazmérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nesorazmernega: nesorazmernost kompozicije; nesorazmernost v rasti; nesorazmernost izdatkov z dohodki ♪
  15.      nèumérjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni umerjen: neumerjen človek; v govorjenju je neumerjen ♪
  16.      nèumérjenost  -i ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. lastnost neumerjenega: čustvena neumerjenost ♪
  17.      nèusmérjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni usmerjen: neusmerjena svetloba / neusmerjen razvoj ♪
  18.      nèzméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka zmernosti: zelo nezmeren človek je; biti nezmeren v jedi in pijači / nezmerno uživanje alkohola / nezmerna kritika nèzmérno prisl.: nezmerno jesti ♪
  19.      nezméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. neizmeren: nezmerni gozdovi / nezmerna lepota nezmérno prisl.: prišlo je nezmerno ljudi ♪
  20.      nezmérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. nezmeren človek: temu nezmernežu ni nikoli dovolj ♪
  21.      nèzmérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost nezmernega človeka: očitali so mu nezmernost / nezmernost v jedi in pijači ♪
  22.      númera  in númara -e ž (ú) star. številka: te numere ne držijo / hišna numera / elipt. bolnik, rudar z numere tri ● na starost je hodil po numerah nekdaj ker je bil zelo reven, osamel, so določene hiše, družine v vasi morale druga za drugo skrbeti zanj, mu dajati hrano; star. to je pa druga numera stvar je drugačna, kakor je kazalo ♪
  23.      numerácija  -e ž (á) knjiž. označitev česa s številko, navadno z zaporedno; oštevilčenje: končati numeracijo; zmotiti se pri numeraciji / nova hišna numeracija // številka, ki označuje kaj: zbrisati numeracijo ◊ mat. numeracija sistem številk in njihovega zapisovanja; arabska, rimska numeracija; tekst. metrična numeracija metrična številka ♪
  24.      numerátor  -ja m (ȃ) teh. priprava za označevanje tiskovin, vozovnic z zaporednimi ali določenimi številkami ♪
  25.      numêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. nanašajoč se na številke ali števila; številčen, številski: numerični podatki; numerična preglednica / določiti numerično vrednost / biti v numerični premoči / črkovni in numerični znaki ◊ elektr. numerične operacije računalniške operacije seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja; fiz. numerična apertura število, ki pove, kolikšno območje se zajame z optično napravo; geom. numerična ekscentričnost elipse, hiperbole količnik oddaljenosti gorišča od središča in polovice dolžine velike osi; mat. numerična analiza analiza z numeričnimi metodami; disciplina matematike, ki se ukvarja z numeričnimi metodami; numerična metoda metoda računanja s posebnimi števili; psih. numerični faktor sposobnost za računske operacije, zlasti osnovne numêrično prisl.: numerično urejeni podatki ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA