Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mer (151-175) 
- ênosoméren -rna -o prid. (ē-ẹ́ ē-ẹ̄) min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; monoklinski ♪
- fótokámera -e ž (ọ̑-ȃ) pog. fotografski aparat: čakali so ga časnikarji s fotokamerami ♪
- globinomér -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje vodnih globin: uporabljati globinomer / mehanični globinomer ♦ navt. ultrazvočni globinomer elektronska priprava za merjenje globine z ultrazvokom ♪
- gorkomér -a m (ẹ̑) zastar. toplomer, termometer: gorkomer je kazal trideset stopinj Celzija ♪
- gostomér -a m (ẹ̑) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin; areometer: meriti z gostomerom ♪
- hemeroíden -dna -o prid. (ȋ) pog. hemoroiden: hemeroiden bolnik ♪
- hemeroídi -ov m mn. (ȋ) pog. hemoroidi: zdravljenje hemeroidov ♪
- himêra -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
- himêričen -čna -o (é) pridevnik od himera: himerična zver ♪
- homêričen -čna -o prid. (é) redko homerski: homerična preprostost ♪
- homêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Homerja: radoživost homerskega človeka / homerski jezik, spev / homerska preprostost // knjiž., ekspr. zelo velik, ogromen: opravil je homersko delo / zaslišal se je homerski smeh hrupen, sproščen ♪
- humerál -a m (ȃ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena; amikt: mašnik si ogrne humeral ♪
- imerzíja -e ž (ȋ) 1. fiz. potopitev objektiva mikroskopa in preparata v določeno tekočino, da bi se izboljšala povečava: mikroskopiranje z imerzijo 2. astr. začetek zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco ♪
- istosméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na isto smer: istosmerni veter / istosmerni interesi ♦ elektr. istosmerni tok enosmerni tok istosmérno prisl.: istosmerno delujoče pobude ♦ geom. istosmerno vzporedni premici istosmiselno vzporedni premici ♪
- istosmérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost istosmernega: istosmernost vetra / istosmernost delovanja ♪
- izcmériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. prenehati jokati: si se že izcmeril ♪
- izméra -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od izmeriti: sodelovati pri izmeri zemljišča / publ.: izmere za topografsko kartiranje meritve, merjenja; vnašanje izmer v načrt rezultatov merjenja 2. publ. mera, razsežnost, dimenzija: majhne izmere odra / mesto ogromnih izmer / pašnik v izmeri dveh hektarov velik dva hektara ♪
- izmérek -rka m (ẹ̑) knjiž. 1. rezultat merjenja: vnašati izmerke v razpredelnico 2. meritev, merjenje: med plovbo so napravili večje število izmerkov ♪
- izméren -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko izmerljiv: izmerna razdalja ♪
- izmériti -im tudi zmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: izmeriti gozd, zemljišče; izmeriti sod, vino / izmeriti dolžino ceste, globino jezera; izmeriti jakost udarcev, količino strupenih snovi; izmeriti površino travnika, razdaljo med dvema krajema; izmeriti trajanje poleta; izmeriti z litrom, metrom, toplomerom; izmerili so minus dvajset stopinj namerili so / uradno izmeriti posodo cimentirati; pren. gorje se ne da izmeriti // knjiž. z merjenjem ugotoviti, določiti položaj: stopil je k sekstantom, da bi
izmeril sonce izmérjen tudi zmérjen -a -o: izmerjen čas; izmerjena višina ♪
- izmérjati -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko meriti: izmerjati zemljišča ♪
- izmerljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izmeriti: izmerljiva razdalja; izmerljivo trajanje; pren. izmerljive posledice odločitev ♪
- izmerljívost -i ž (í) lastnost, značilnost izmerljivega: izmerljivost obsega ♪
- izomêr -a m (ȇ) kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina: izomeri imajo različne fizikalne in kemične lastnosti ♪
- izomêren -rna -o (ȇ) pridevnik od izomer: izomerna spojina ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251 
