Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
meno (70-94) 
- zastrmênost -i ž (é) stanje zastrmenega: zastrmenost je izginila ♪
- zaznamenováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) star. zaznamovati: zaznamenovati poti; zaznamenovati z barvo, s količki / ta dogodek je zaznamenoval njeno življenje zaznamenován -a -o: prebrati zaznamenovani odstavek; pot ni bila povsod zaznamenovana ♪
- znamenováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. označevati: znamenovati strani v knjigi / to gotovo znamenuje nesrečo pomeni ♪
- adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov ♪
- ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; neskl. pril.: ad hoc sestanek ♪
- ahát -a m (ȃ) poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat; prstan z belim ahatom ♦ min. kalcedon s kremenom ♪
- ájda -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom ◊ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum ♪
- àko in ako vez. (ȁ) raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit ♪
- aktíven -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira;
šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji ♪
- álias prisl. (ȃ) knjiž., redko drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček ♪
- alternírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki; alternirati s soigralcem alternirajóč -a -e: mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi ♪
- ambrozijánski -a -o prid. (ȃ) rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje ♪
- analfabetízem -zma m (ȋ) neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem; boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem ♪
- anonímen -mna -o prid. (ȋ) 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek ♪
- antifóna -e ž (ọ̑) rel. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta dva zbora ali solist in zbor: prepevati antifone // kratek pripev na začetku in koncu posameznih psalmov ♪
- antoním -a m (ȋ) lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn ♪
- asignácija -e ž (á) fin. pismeno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica: dati asignacijo namesto plačila ♪
- atést -a m (ẹ̑) uradno pismeno potrdilo ali izjava o čem: izdati, zahtevati atest; zdravniški atest; atest o kakovosti moke ♪
- avdítor -ja m (ȋ) cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja // v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor ♪
- avguštínec -nca m (ȋ) menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec ♦ rel. bosonogi avguštinci ♪
- avtogén -a -o prid. (ẹ̑) redko samoroden, samonikel: avtogeni in umetni pojavi ◊ teh. avtogeno rezanje; avtogeno varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje ♪
- bakláti -ám nedov. (á ȃ) goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla ♪
- bán -a m (ȃ) v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine ♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvatske in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske ♪
- bárjevka -e ž (ā) bot. močvirska orhideja z drobnimi rumeno zelenimi cveti, Microstylis monophyllos ♪
- barnabít -a m (ȋ) rel. menih reda, imenovanega po sv. Barnabu: samostan barnabitov ♪
1 20 45 70 95 120 145 170 195 220 
