Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

meno (1.870-1.894)


  1.      zapísati  in zapisáti -píšem dov., zapíšite (í á í) 1. s pisanjem dati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: kdo je prvi zapisal to besedo; zapisati izjavo, misli koga; zapisati podatke v beležnico; vse si je skrbno, sproti zapisal / zapisal je dosti ljudskih pesmi zbral v pisni obliki / zdravnik mu je zapisal dieto predpisal; pod besedilo je zapisal svoje ime se je podpisal; zapisati zvok na magnetofonski trak posneti // napisati: zapiši veliki B; zapisati število z besedo, s številko; zapisati opombo na rob / zapisati s kredo, svinčnikom / vse to sem ti zapisal v pismu / zapisati oceno knjige // prikazati s črtami, pikami: zapisati potresni sunek; z aparatom zapisati utripanje srca 2. napisati kam ime, osebne podatke koga s kakim namenom: policist ga je ustavil in zapisal; zapisati voznika 3. navadno z dajalnikom v oporoki določiti koga za dediča: zapisati komu hišo, zemljišče / v kmečkem okolju zapisati komu kot v hiši izgovoriti; premoženje je zapisal nanjo prepisal / v oporoki mu je zapisal posestvo 4. star. vpisati, včlaniti: zapisati koga k planincem; zapisati otroka v šolo / zapisati se med protestante postati protestant; prostovoljno se zapisati na vojsko, v vojake prijaviti 5. knjiž. vstaviti, vnesti: zapisati kaj v seznam / učenca so zapisali v posebno skupino uvrstili 6. ekspr. narediti, odločiti, da je kdo deležen česa neprijetnega, hudega: zapisati koga pomanjkanju, pozabi, uničenju / zapisati koga smrti ● ekspr. čas vselej zapiše pravično sodbo po daljšem času se pokaže resnična vrednost česa; ekspr. svoje življenje je zapisal glasbi posvetil; ekspr. to zapiši na svoj račun tega si sam kriv; ekspr. to si zapiši v spomin, srce si zapomni; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano, se bo hitro pozabilo; nižje pog. kam pa je to za zapisati izraža začudenje, presenečenje nad čim ◊ lingv. zapisati prislov narazen, skupaj; šah. zapisati potezo; šol. zapisati učenca v dnevnik zapísati se in zapisáti se 1. nehote napisati kaj: te besede so se mu zapisale / na tem mestu se je zapisal se je zmotil 2. ekspr. začeti se ukvarjati s čim: zapisati se filmu, politiki; zapisati se filozofiji / zapisati se plezanju, smučanju // začeti sodelovati s kom v čem negativnem zlasti zaradi koristi: zapisati se okupatorju ● ekspr. z vso dušo se je zapisal revolucionarnemu gibanju je postal navdušen pristaš revolucionarnega gibanja; ekspr. zapisati se hudiču odločiti se za slaba dejanja; knjiž. ob popisu se je zapisal za Slovenca izrekel; ta misel se mu je zapisala v možgane vtisnila; ekspr. zapisal se je v slovensko poezijo napisal je pomembne slovenske pesmi; ekspr. igralka se je s to vlogo gledalcem zapisala v spomin po tej vlogi so si jo zapomnili zapísan -a -o: biti zapisan gledališču, znanosti; biti zapisan propadu; zapisane misli koga; premoženje je zapisano na sina; imeti kaj zapisano po očetu; vse povedano je natančno zapisano; tako je, star. stoji zapisano v knjigah ∙ ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. njegovo ime bo zapisano v zgodovini zelo je pomemben; ekspr. zapisana je v njegovem srcu rad jo ima; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nikjer ni zapisano, da tako mora biti ni nujno; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem ♦ jur. zapisano pravo pravo, katerega besedila obstajajo v pisni obliki; lingv. zapisani jezik jezik, ki je uresničen s pisavo; sam.: dodati kaj k zapisanemu ♪
  2.      zaplamenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplameni / kres je zaplamenel / plamen zaplameni; pren. ogenj upora zaplameni 2. ekspr. zasvetiti, zasijati: luč, žarnica zaplameni; sonce zaplameni / nebo je zaplamenelo v večerni zarji zažarelo; vrh gore zaplameni v soncu / pesn. oči so mu zaplamenele 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: med njima je zaplamenela ljubezen; strast, želja zaplameni v njem / svetovna vojna je zaplamenela ● knjiž., ekspr. obraz mu je zaplamenel od sramu zardel je ♪
  3.      zaplamtéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplamti 2. ekspr. zažareti: nebo zaplamti / pesn. njene temne oči so zaplamtele 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: življenjska sila v njej je znova zaplamtela; med njima je zaplamtelo sovraštvo ● ekspr. ko jo je zagledal, je ves zaplamtel se zelo čustveno vznemiril ♪
  4.      zaplapoláti  -ám dov. (á ȃ) 1. viseč se valujoče večkrat premakniti zaradi premikanja zraka: ob vsakem sunku vetra so zastave zaplapolale / popustili so vezi, da so jadra zaplapolala v vetru začela plapolati // plapolajoč se pojaviti: na hišah so zaplapolale zastave 2. zagoreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj v peči zaplapola / plameni so zaplapolali 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v očeh mu je zaplapolal strah; upanje je zaplapolalo v njem ● ekspr. petelin zaplapola s perutmi zamahne; ekspr. srce mu je zaplapolalo začelo močno biti ♪
  5.      zaplávati  -am dov. (ȃ) 1. začeti plavati: šel je v vodo in zaplaval / zaplaval je v globoko vodo / ladja, splav zaplava po morju // plavajoč se usmeriti, iti kam: labod je zaplaval proti bregu; ribe so zaplavale naravnost v mrežo / zeblo ga je in zaplaval je na obalo // plavajoč se pojaviti: po nebu so zaplavali beli oblaki / nad travnikom je zaplavala rahla megla 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: prepevaje je zaplavala iz sobe / iz visoke trave je zaplaval fazan zletel; avtomobil je zaplaval na pločnik počasi zapeljal; plesalci so zaplavali po dvorani počasi, lahkotno zaplesali 3. krajši čas plavati: odrasli so se sončili, otroci pa so malo zaplavali / zapihalo je in listje je zaplavalo po zraku 4. nav. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po bezgu je zaplaval skozi okno / veseli glasovi so zaplavali po prostoru; ubrano zvonjenje je zaplavalo po dolini se je razleglo 5. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zaplavati v navdušenje, sanjarjenje, srečo / zaplavati v težaven položaj // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: zaplavala sta v pogovor; zaplavati v reševanje problema 6. žarg. postati negotov v kakem delu, kaki dejavnosti: prvo dejanje so odigrali uspešno, v drugem pa so igralci zaplavali ● ekspr. njegove misli so zaplavale v preteklost začel je premišljevati o preteklosti; knjiž., ekspr. njegove oči so zaplavale v daljavo zagledal, zastrmel se je; ekspr. njene oči so zaplavale v solzah postale solzne; ekspr. pogovor je zaplaval v mirnejše vode se je pomiril; ekspr. stvari so zaplavale v stare vode se niso nič spremenile; ekspr. zaplaval je z rokami po zraku zakrilil; ekspr. zaplavati s tokom začeti misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ♪
  6.      zaplótnik  -a m (ọ̑) ekspr. kdor skrivno deluje, zlasti s slabim namenom: ne poslušajte tega strahopetnega zaplotnika ♪
  7.      zaplótništvo  -a s (ọ̑) ekspr. skrivno delovanje, zlasti s slabim namenom: očitati komu zaplotništvo; politično zaplotništvo / v njegovem ravnanju ni bilo čutiti zaplotništva zahrbtnosti ♪
  8.      zapodíti  -ím dov., zapódil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico b) da kdo kam gre, pride: zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik c) da začne kdo kaj delati: zapoditi koga delat, učit 2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg 3. pog. vreči, zagnati: zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti / nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil ● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti zapodíti se ekspr. 1. začeti se hitro premikati: učenci so se zapodili iz razreda; zapoditi se proti domu; zapodil se je po stopnicah navzdol; zapoditi se za kom // skočiti, pognati se: zapoditi se čez potok; zapoditi se na konja; zapoditi se komu pod noge 2. preh., s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zapodil se je vanj in ga udaril; sovražnik se je zapodil nad sestradano vojsko / zapoditi se komu v lase zlasati ga ♪
  9.      zaprašíti  -ím dov., zaprášil (ȋ í) 1. povzročiti, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: pri pometanju je zaprašila sobo; zaprašiti si obleko pri delu 2. posuti s prahom, praškom: zaprašiti rano; zaprašiti živali zaradi mrčesa // agr. nanesti prašivo na rastline: zaprašiti sadno drevje zaprašíti se 1. postati umazan od prahu: razstavljeni predmeti so se zaprašili; ura se je zaprašila in ustavila 2. ekspr. drobno se usuti: z jelke se je zaprašil sneg 3. ekspr. steči, zdirjati: otroci so se zaprašili po bregu / napadalec se je zaprašil proti nam // z veliko silo, hitrim premikanjem priti kam: pes se mu je zaprašil med noge // v zvezi z v silovito napasti: zaprašil se je vanj in ga tepel; zaprašila se je vanj kakor mačka 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: zaprašiti se v delo, tek zaprašèn -êna -o 1. deležnik od zaprašiti: ves je bil zaprašen; zaprašena cesta; zaprašena obleka; zaprašeno ozračje 2. slabš. zastarel, nesodoben: zaprašen učbenik; zaprašena predstava; zaprašeno romantično delo 3. slabš. neživljenjski, nestvaren: zaprašene misli; zaprašena znanost ♪
  10.      zarisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati: s palico je zarisoval različne like v pesek / zarisovati kroj na blago risati 2. s črto, črtami označevati: na zemljevidu so zarisovali pot, ki jo morajo prehoditi / zarisovati dnevno proizvodnjo na grafikonu zarisováti se ekspr. kazati se v obrisih: strehe so se ostro zarisovale v nebo // pojavljati se na podlagi: na steni so se zarisovale sence plamenov // postajati viden, kazati se: na njenem obrazu se je zarisoval nasmeh ♪
  11.      zaríti  -ríjem dov., zaríl in zarìl (í ȋ) s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj: zariti prste v mehko volno / zariti kol v seno / zariti nohte v dlani; zariti plug v zemljo zariniti; zariti želo v žrtev zabosti, zapičiti / ekspr. zariti obraz v blazino, dlani tesno položiti na blazino, dlani zaríti se 1. z ritjem priti v kaj: črvi so se zarili v les; krt se pozimi zarije globoko v zemljo // spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil // ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zariti se v delo / zariti se v knjige ● ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem zarít -a -o: prespal je, zarit v slamo; v hrib zarita vas; palica, zarita v sneg ♪
  12.      zarumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rumen: drevje je hitro zarumenelo / ko moka zarumeni, dodamo še čebulo 2. knjiž. rumeno se odraziti, pokazati: na ovinku so čisto blizu sredi borov zarumenele leske zarumenèl in zarumenél -éla -o: zarumenela skorja kruha; zarumenelo listje ♪
  13.      zarumeníti  -ím dov., zaruménil (ȋ í) s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno: zarumeniti čebulo, moko; zarumeniti kaj na masti, v pečici zarumeníti se knjiž. 1. rumeno se odraziti, pokazati: ob jezeru so se zarumenile stare vile 2. postati rumen, svetel: obzorje se je zarumenilo zarumenjèn -êna -o: zarumenjena čebula ♪
  14.      zaséda  -e ž (ẹ̑) 1. namestitev kje z namenom nepričakovano napasti, dobiti koga: napasti koga iz zasede; hoditi v zasede in patrulje; čakati, ležati v zasedi // kar nastane, se ustvari s tako namestitvijo: izogniti se zasedi; pasti, zaiti v zasedo / držati zasedo na obeh straneh ceste; stekla sta proti križišču, da postavita zasedo / partizanska, policijska zaseda 2. oseba, skupina oseb, nameščena kje s takim namenom: napadla jih je zaseda; prisiliti zasedo k umiku ♪
  15.      zasédba  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od zasesti: zasedba univerze / preprečiti zasedbo tujega mesta, ozemlja / razpis delovnega mesta velja do zasedbe / zasedba igralcev v stranskih vlogah je dobra; zasedbo glavne vloge je režiser zaupal mladi igralki 2. stanje, ko kdo s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogoči redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasedba tovarne se je po treh dneh končala // pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država navadno z bojem spravila pod svojo oblast: zasedba Jugoslavije je trajala štiri leta 3. kar je določeno z ljudmi, ki zasedejo, zasedajo določena mesta, položaje v kaki skupnosti: ta personalna zasedba zagotavlja napredek tovarne; publ. nova kadrovska zasedba // kar je določeno z ljudmi, ki igrajo, izvajajo kako gledališko, glasbeno delo: ta igralska zasedba zagotavlja kvalitetno izvedbo; zasedba orkestra se je spremenila // kar je določeno z vrsto instrumentov, glasov, ki izvajajo glasbeno delo: instrumentalna, pevska zasedba; primerna zasedba pihal in trobil ♪
  16.      zasésti  -sédem dov., stil. zasèl zaséla; nam. zasést in zasèst (ẹ́ ẹ̑) 1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega: najboljše prostore so gledalci že zasedli; zasesti sedež, stol / zasedli so mizo pri oknu / zasesti komu prostor na vlaku 2. s svojo prisotnostjo narediti, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: štorklje zasedejo stara gnezda; med prazniki so turisti zasedli vse hotele / avtomobili so zasedli pločnik; nekatere vrtnine za vse leto zasedejo grede / s prtljago zasesti hodnik ♦ šah. zasesti polje s figuro // z uporabljanjem narediti, da kaka naprava ni na razpolago za koga drugega: zasesti računalnik, telefon 3. s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogočiti redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasesti tovarno, univerzo 4. s svojim prihodom, z naselitvijo narediti, da kak kraj, področje ni na razpolago za koga drugega: ta plemena so zasedla gorate kraje; predniki so si zasedli rodovitne predele / vojaki so zasedli nove položaje 5. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: zasesti sosednjo državo 6. s prizadevanjem, dejavnostjo priti v kakem vrednostnem, jakostnem zaporedju v določen položaj: naši košarkarji so zasedli drugo mesto 7. priti na kako mesto, položaj v organizaciji: zasesti izpraznjeno delovno mesto; zasesti mesto dramaturga, univerzitetno stolico / zasesti pomemben položaj / vznes. zasesti poslansko klop postati poslanec; zasesti prestol 8. gled., v zvezi zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo: moške vloge je režiser že zasedel / zasesti vloge z mladimi igralci / žarg. zasesti igralko v filmu dati, dodeliti ji vlogo ● zastar. kri je takoj zasedla skrknila, se strdila; zastar. po počitku zasede konja in jaha dalje zajaha; žarg., muz. orkester je treba primerno zasesti primerno določiti, izbrati glasbenike za posamezne instrumente v orkestru zaséden -a -o 1. deležnik od zasesti: vsi sedeži so zasedeni; telefon je zaseden; soba je zasedena; glavna ženska vloga je primerno zasedena; osvoboditi zasedeno mesto 2. pog. ki zaradi opravljanja kakega dela ni prost za druge naloge: tajnica je zasedena; za ta ples sem že zasedena / ta teden sem zelo zaseden ∙ pog. vsa dekleta na zabavi so bila zasedena so imela spremljevalca, fanta ♪
  17.      zasíniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: sonce, zarja zasine / ko je zasinil dan, so bili že daleč se je zdanilo // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle zasine avtomobil / kot blisk mu zasine rešilna misel nenadoma se je spomni 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: zasine mu novo upanje ♪
  18.      zasledováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. iti za kom po sledi z določenim namenom: lovec, pes zasleduje divjad; zaradi snega so zlahka zasledovali napadalce // iti, premikati se za kom z določenim namenom: zasledovati avtomobil po mestu; neznanec me je zasledoval vse do doma // publ. iti za kom tako, da se razdalja ne povečuje: tekmovalci so začeli zasledovati vodečega kolesarja / zasledovati vodilno moštvo na lestvici // neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv zasleduje osumljenca; zasledovali so ga v varni razdalji 2. s poizvedovanjem, iskanjem ugotavljati, kje kdo je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga odkrili; policija ga že dolgo zasleduje / neznanci zasledujejo vse njegovo delo opazujejo, nadzorujejo 3. gledati kaj, kar se premika: napeto zasledovati vsak nasprotnikov gib; zasledovati nihalo v gibanju / zasledovati na radarju sovražnikovo ladjo / zasledovati koga s pogledom 4. publ. z raziskovanjem, proučevanjem ugotavljati obstoj, pojavljanje česa: zasledovati pomenske spremembe besede; zasledovati pravljico pri različnih narodih / te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost 5. publ. sproti se seznanjati s čim: zasledovati razvoj stroke, znanosti 6. nav. 3. os., ekspr. izraža, da si kdo prizadeva izmakniti se, uiti čemu, vendar brez uspeha: nesreča, smola ga zasleduje / vso pot ga je zasledovala ta misel ● publ. govornika sta zasledovala vsak svoj cilj sta imela; sta si prizadevala doseči zasledujóč -a -e: zasledujoči vojaki zasledován -a -o: zasledovana oseba; zasledovana žival ♪
  19.      zaslíšanje  -a s (ȋ) glagolnik od zaslišati, izprašati: zaslišanje je dolgo trajalo; med zaslišanjem je vse priznal; zaslišanje o umoru // uradni postopek, pri katerem se izprašuje koga z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: preložiti zaslišanje; poklicati koga k zaslišanju, na zaslišanje; zapisnik o zaslišanju ◊ jur. formalno zaslišanje po predpisih zakona; križno ali navzkrižno zaslišanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka ♪
  20.      zaslíšati 2 -im dov. (í ȋ) 1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zaslišati obdolženca, pričo, stranko; zaslišati koga o čem / zaslišati pod prisego 2. strogo in natančno izprašati koga z namenom ugotoviti resnico: ujetnika je zaslišal oficir / ekspr. žena ga je zaslišala, kje je toliko časa hodil zaslíšan -a -o: biti zaslišan; zaslišane priče; sam.: izpoved zaslišanega ♪
  21.      zasliševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zasliševati osumljenca, pričo 2. strogo in natančno izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico: zasliševati begunce, ujetnike / ekspr. žena ga je zasliševala, kje je hodil ponoči zasliševán -a -o: zasliševana priča; sam.: zasliševani na vprašanje ni odgovoril ♪
  22.      zaslužíti  in zaslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. navadno s prislovnim določilom dobiti kaj, navadno denar, za opravljeno delo, službo: ti ljudje dobro, slabo zaslužijo; koliko zaslužiš na mesec, uro; zasluži komaj za stanovanje in hrano; ekspr. veliko zasluži postrani; zaslužiti si za življenje / na lahek način zaslužiti denar; ekspr. tu in tam zasluži kak dinar 2. pog. imeti stalen vir dohodkov: starejši sin že zasluži; oba zakonca zaslužita 3. imeti dobiček pri dejavnosti, kot jo izraža določilo: zaslužiti pri prodaji, s prodajo / zasluži tri odstotke od sklenjene kupčije; s tem blagom se ne da zaslužiti 4. nedov. in dov. zaradi določenih dejanj, lastnosti biti upravičen dobiti kaj, biti deležen česa: zaslužil je prvo mesto na tekmovanju, a ga ni dobil; zaslužiti nagrado, pohvalo; menili so, da zasluži boljšo oceno / zaradi te nerodnosti zaslužiš grajo, kazen / ekspr. takega konca si ni zaslužil / povedal mu je, kar zasluži; imamo tako okolje, kakršno zaslužimo / ne zasluži pozornosti, usmiljenja; zaslužil je, da je član reprezentance; zaslužil si je napredovanje / v bitki si je zaslužil odlikovanje prislužil; vsak človek zasluži spoštovanje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža primernost, upravičenost česa: njihovo delovanje zasluži temeljito analizo; ta odločitev zasluži kritiko; cerkev zasluži ogled ● ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela; ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo zasluži; slabo dela zaslúžen -a -o: pošteno zaslužen denar; zaslužena kazen, zmaga ∙ ekspr. že dve leti uživa zasluženi počitek je upokojen; prisl.: zasluženo zmagati ♪
  23.      zatápljati  -am nedov. (ā) star. preplavljati, prepajati: jezera zatapljajo gozdove / duh po jedeh zataplja vonj cvetja ● star. solze so ji zatapljale oči zaradi solz ni videla zatápljati se ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: zatapljati se v branje, delo, premišljevanje; zatapljati se v pogovore / zatapljati se v svoje misli / elipt. zatapljati se v zgodovino // izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: zatapljati se v žalost / dolina se zataplja v mrak ♪
  24.      zatêči  -têčem dov., zatêci zatecíte; zatékel zatêkla (é) 1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: od udarca mu je zatekel obraz; noge so mu spet zatekle 2. ekspr. dobiti, ujeti: zateči koga pri kraji / nekdo ga je zatekel, ko je vrgel kamen v okno / mi lahko poveste, kje ga zatečem dobim, najdem / bili so še daleč od doma, ko jih je zatekla noč se je znočilo; sredi dela ga je zatekla smrt je umrl; vojna jih je zatekla v Ameriki ko se je začela vojna, so bili v Ameriki zatêči se s prislovnim določilom 1. priti kam z namenom izogniti se čemu nevarnemu, nezaželenemu, neprijetnemu: srna se je zatekla med grmovje; pred dežjem so se zatekli pod streho; medved se je pred lovci zatekel v brlog; še v pravem času se je zatekel v skrivališče; kam se bomo zatekli ob napadu / ekspr. pred težavami se je zatekel v svoj sanjski svet 2. priti h komu z namenom dobiti pomoč, podporo: v stiski se zateči h komu; ko sem bil žalosten, sem se zatekel k materi / zateči se pod zaščito močnejšega; zateči se v varstvo koga ● ekspr. zatekel sem se k laži zlagal sem se; ekspr. včasih se je treba zateči k drugim pripomočkom jih je treba uporabiti zatékel -êkla -o: zatekle noge; zatekle veke zatečèn -êna -o: ima rdeče in zatečene roke ∙ publ. zatečeno stanje dejansko ♪
  25.      zatékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: roka zateka; gleženj ji je hitro zatekal 2. tekoč nezaželeno prihajati kam: voda je zatekala za okenske okvire // zamakati, puščati: streha zateka zatékati se s prislovnim določilom 1. prihajati kam z namenom izogniti se čemu nevarnemu, nezaželenemu, neprijetnemu: najraje se je zatekal v gozd, hribe; pred hrupom se je zatekala v svojo sobo; begunci so se zatekali za obzidja cerkev; premišljeval je, kam se bodo zatekali ob napadih / ekspr. zatekati se v samoto 2. prihajati h komu z namenom dobiti pomoč, podporo: kadar je imela težave, se je zatekala k materi; zatekati se k prijateljem / zatekati se h komu po nasvete ● ekspr. spet se zateka k laži laže; ekspr. pri lovu se je zatekal k pastem je uporabljal pasti; ekspr. v težavah se je zatekal v pitje je pil ♪

   1.745 1.770 1.795 1.820 1.845 1.870 1.895 1.920 1.945 1.970  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA