Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
menit (62-86)
- razpoméniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. odvzeti pomen, smisel: pesnik je v svojih pesmih svet razpomenil ♪
- rumeníti -ím nedov. (ȋ í) delati kaj rumeno: rumeniti zid / sonce je rumenilo listje dreves, zoreče sadje rumeníti se knjiž. 1. rumeno se odražati, kazati: pod skalnato steno se rumenijo šotori 2. postajati rumen, svetel: nebo na vzhodu se že rumeni ♪
- semenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od semeniti: zgodnja semenitev; cvetenje in semenitev dreves, vrtnic / semenitev krav ♪
- semeníti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati seme: nekatere drevesne vrste pogosto semenijo 2. biol., vet. osemenjevati: semeniti krave ♪
- slemenítev -tve ž (ȋ) geogr. potekanje, smer: vzhodno-zahodna slemenitev pogorja ♪
- spremenítev tudi izpremenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spremeniti: spremenitev načrta, sklepa / presenetila jih je njegova spremenitev / spremenitev vode v paro ♪
- spremeníti -ím tudi izpremeníti -ím dov., spremêni tudi spreméni tudi izpremêni tudi izpreméni; spreménil tudi izpreménil (ȋ í) 1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo: spremeniti načrt, vsebino, zaporedje; vreme se bo spremenilo / spremeniti predpis, zakon / spremeniti obliko česa; ko jo je zagledal, se mu je obraz spremenil / spremeniti ceno; spremeniti količino, obseg / spremeniti svoje mišljenje, mnenje o čem // povzročiti, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: to doživetje ga je spremenilo; v mestu se je popolnoma spremenil / do mene, proti meni se ni spremenil 2. narediti, da kaj ni več isto, kot je bilo: spremeniti mejo, smer / spremeniti
ime, naslov; spremeniti predmet pogovora / spremeniti kraj bivanja preseliti se 3. v zvezi z v narediti, povzročiti, da kaj postane kaj drugega: spremeniti sladkor v alkohol; poseko so spremenili v travnik; voda se spremeni v paro / iz preprostega fanta se je spremenil v domišljavca / spremeniti misel v dejanje uresničiti jo / zaporno kazen so mu spremenili v denarno; ljubezen se je spremenila v sovraštvo ● od jeze je spremenil barvo zardel je; prebledel je; iz zdravstvenih razlogov mora spremeniti podnebje mora živeti v drugih podnebnih razmerah; redko posteljnino spremenijo vsak dan zamenjajo; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; publ. moštvo je spremenilo rezultat v svoj prid je doseglo prednost v igri spremenjèn
tudi izpremenjèn -êna -o: spremenjen načrt, vrstni red; njegov obraz je spremenjen; vsa spremenjena se je vrnila domov; ptice imajo sprednje okončine spremenjene v peruti ♪
- uvremeníti se -ím se dov., uvreménil se (ȋ í) nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno: po prvem jesenskem deževju se je uvremenilo ♪
- vèleimeníten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. zelo imeniten: veleimeniten človek / veleimeniten avtomobil ♪
- vèleznamenít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. zelo znamenit: veleznamenita osebnost / veleznamenita slikarska šola ♪
- vremeníti -ím nedov. (ȋ í) nar. vedriti: vremeniti pod kozolcem ● preg. kakor sveti Jernej vremeni, jesen vsa se drži kakršno je vreme 24. avgusta, takšno bo vso jesen ♪
- vzplamenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vzplameneti: vzplamenitev strasti / vzplamenitev bojev ♪
- zameníti -ím in zaméniti -im dov., zaméni tudi zamêni; zaménil (ȋ í; ẹ̄) star. zamenjati: zameniti obleko za hrano / zameniti stražo / veselje je zamenila žalost / neznanca je pomotoma zamenil s sosedom ♪
- zarumeníti -ím dov., zaruménil (ȋ í) s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno: zarumeniti čebulo, moko; zarumeniti kaj na masti, v pečici zarumeníti se knjiž. 1. rumeno se odraziti, pokazati: ob jezeru so se zarumenile stare vile 2. postati rumen, svetel: obzorje se je zarumenilo zarumenjèn -êna -o: zarumenjena čebula ♪
- zmeníti se in zméniti se -im se, tudi zméniti se -im se dov. (ȋ ẹ́; ẹ́) 1. dogovoriti se: končno so se le zmenili; zmenil se je za dobro plačilo / zmenimo se za prihodnji teden; s prijatelji se je zmenil za v hribe ∙ ekspr. na hitro, na tihem sta se zmenila dogovorila za poroko; ekspr. tako se pa nismo zmenili izraža nestrinjanje s čim, nasprotovanje čemu 2. navadno z nikalnico, v zvezi z za pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim: nihče se ni zmenil za njegove ideje / ptič se še zmenil ni za meso ga ni hotel jesti / ne zmeni se za znance, živi sam zase ne želi imeti stikov z njimi; ekspr. za ženske se ne zmeni ne čuti potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi // poskrbeti za kaj: za te grobove se nihče ne zmeni / tudi za lastne otroke se ni dosti zmenil; bila je edina,
ki se je zmenila zanj med boleznijo 3. navadno z nikalnico, v zvezi z za vzpostaviti do česa tak odnos a) da vpliva na ravnanje: ni se zmenil za nevarnost, svarila b) da vzbudi čustven odziv: za njene solze se ni zmenil; niso se zmenili za trpljenje ljudi; toliko se zmeni zanj kot za lanski sneg nič zménjen -a -o: dati zmenjeno znamenje; bilo je zatrdno zmenjeno ∙ pog. zvečer sem zmenjena s fantom dogovorjena sem s fantom, da se zvečer sestaneva; torej prideva ob petih. Zmenjeno izraža konec pogovora s sprejetjem sklepa ♪
- znamenít -a -o prid., znamenítejši (ȋ) zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan: znamenit pisatelj, vojskovodja; znameniti Slovenci // zaradi izrednih, posebnih lastnosti splošno znan: znamenit muzej; znamenita letovišča / znamenit dogodek / to je bilo v znamenitem letu 1848; znamenito pismo / biti znamenit po lepoti znameníto 1. prislov od znamenit: znamenito odgovarjati 2. knjiž. izraža visoko stopnjo, mero: znamenito vplivati na dogodke; biti znamenito bistrega duha ♪
- znamenítnik -a m (ȋ) knjiž. znamenit človek: zbrani so veljaki in znamenitniki; kipi znamenitnikov ♪
- znamenítost -i ž (ȋ) 1. znamenit predmet, pojav: mesto ima več znamenitosti; razkazati znamenitosti kraja, pokrajine / kulturne, naravne, turistične znamenitosti 2. lastnost, značilnost znamenitega: znamenitost dogodka / njegova znamenitost ga obvezuje v ravnanju ♪
- zvremeníti se -ím se dov., zvreménil se (ȋ í) brezoseb., nar. zahodno zvedriti se: počakaj, da se zvremeni / proti koncu junija se je zvremenilo se je vreme ustalilo ♪
- akvárij -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi ♪
- alterírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spremeniti, menjati: alterirati glas, sodbo ♦ med. tkivo alterira se spremeni alteríran -a -o: duševno alteriran človek ♦ muz. alteriran ton kromatično zvišan ali znižan ton ♪
- amerikánec -nca m (ȃ) pog. 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / žarg. poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač ♪
- anekdóta -e ž (ọ̑) kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote; pripovedovati anekdote; v razlago vpletati anekdote; dvoumne, kosmate anekdote; anekdote iz Balzacovega življenja ♪
- aróma m neskl. (ọ̑) zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž: znal je ceniti pristni aroma čaja ♪
- aróma -e ž (ọ̑) prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro aromo; izboljšati aromo cigarete; vanilijeva aroma; aroma ananasa; aroma črne kave // snov, ki daje prijeten, plemenit vonj; aromat: sladoledu dodajajo različne arome ♪
1 12 37 62 87 112 137 162 187 212