Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mene (498)
- menèc -ncà in mènec -nca [mǝn] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) kdor mane proso: menci so meli zadnje snope ♪
- menedžer ipd. gl. manager ipd. ♪
- menèk -nkà tudi mènek -nka [mǝn] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) sladkovodna riba z zelo dolgima plavutma pred repno plavutjo: jesti, loviti menke; ščuke in menki ♦ zool. morski menek večja morska riba z veliko, široko glavo in črno obrobljenimi neparnimi plavutmi, Brosme brosme ♪
- menetékel -kla m (ẹ̑) knjiž. svarilo, opozorilo: grozeč menetekel ♪
- menežer ipd. gl. manager ipd. ♪
- menežeríja -e ž (ȋ) menažerija: razkazovati menežerijo / iti v menežerijo / igrati se z menežerijo ♪
- breziménec -nca m (ẹ̑) knjiž. človek, čigar ime je neznano, nepomembno: brezimenci davnih dni, ki so iznašli jadro ♪
- domének -nka m (ẹ̑) kar je domenjeno: najin včerajšnji domenek velja; resen domenek // sestanek, zmenek: popoldne imam domenek z njim ♪
- hermenévtičen -čna -o (ẹ́) pridevnik od hermenevtika: hermenevtična razlagalna metoda ♪
- hermenévtika -e ž (ẹ́) rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza ♪
- izplamenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko izgubljati močen sijaj, svetlobo: zarja izplameneva ♪
- jéjmene in jèjmene medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejmene, to je pa zares hudo; jejmene, jejmene, kje so pa naši // izraža začudenje, presenečenje: jejmene, kako si že velik ♪
- jerménec -nca m (ẹ̑) redko jermenček, jermen: zadrgniti čevlje z jermenci; jermenci in elastika za fračo ♪
- jòjmene tudi jójmene medm. (ȍ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojmene, kaj bo rekel oče ♪
- kreménec -nca m (ẹ̑) star. kremen: zrna kremenca ◊ kem. silicij ♪
- napomének -nka m (ẹ̑) zastar. pripomba, omemba: preslišal je napomenek, da je fant že odpotoval ♪
- okremenéti -ím dov. (ẹ́ í) med. prepojiti se s kremenom ali kalcedonom: pljuča pri silikozi okremenijo ♪
- omének -nka m (ẹ̑) star. omemba: tu so prvi omenki naše pripovedne pesmi ♪
- orumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel orumenèl in orumenél -éla -o: orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo ♪
- orumenévati -am nedov. (ẹ́) redko rumeneti: listje že orumeneva ♪
- plaménec -nca m (ẹ̄) 1. knjiž., redko plamenček: plamenec bukne in svetloba se razširi po sobi 2. zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem, Phoenicopterus ruber: v živalskem vrtu je rad opazoval plamence ◊ navt. plamenec trikotna signalna zastava; poveljniški plamenec dolg, ozek trak iz blaga za zastave, raznih barv in z oznakami kot znamenje, da ladji poveljuje oficir vojne mornarice ♪
- plamenéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče 2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji / pesn. njene oči so plamenele 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njem je plamenela ljubezen, strast; v srcu je plamenelo sovraštvo / v očeh ji plameni radost // v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: ves je plamenel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva 4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamenel je za resnico ● knjiž., ekspr. na polju plameni
mak cvete z rdečim cvetom; knjiž., ekspr. lica ji plamenijo od zadrege zelo je zardela plamenèč -éča -e: plameneč pogled; plameneča ljubezen; s plamenečo trsko je prižgal grmado; šopek plamenečih vrtnic; hladila si je plameneča lica; prisl.: plameneče ljubiti ♪
- podmének -nka m (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju otrok, ki ga bajeslovno bitje podtakne namesto ukradenega otroka: verovanja v podmenke / šele po dolgih letih, pravi pesem, se je razkrilo, da je podmenek ♪
- pomének -nka m (ẹ̑) prijazen, lahkoten pogovor: pomenek je hitro stekel; obrniti pomenek drugam; pomenek o vremenu / povabiti prijateljico na pomenek // star. pogovor sploh: po pomenku s predstojnikom je bil razburjen / imela sem resen pomenek ● star. pred leti je imel pomenke s sosedovo hčerjo, pa se je razdrlo je bil njen fant, zaročenec; brati zaupne pomenke časopisno rubriko o spolnih problemih, družinskih težavah ♪
- porumenélost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost porumenelega: porumenelost listja / zaprašenost in porumenelost papirja ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226