Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mencav (2)


  1.      mencàv  -áva -o [mǝn] prid. (ȁ á) ekspr. omahljiv, neodločen: mencavo vedenje mencávo prisl.: mencavo govoriti ♪
  2.      mencávost  -i [mǝn] ž (á) ekspr. omahljivost, neodločnost: njihova mencavost ga jezi ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA