Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (7827)

1.      méd  -ú in -a m (ẹ̑) 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med // nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu 2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj 3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen ◊ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov ♪
2.      méd  -í ž, daj., mest. ed. médi (ẹ̑) zlitina bakra in cinka: vlivati med; kovna, lita med; verižica, vijak iz medi ♦ metal. livna med; rdeča med z majhnim odstotkom cinka; tombak; specialna med ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin ♪
3.      med  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka méd- (ẹ̑) 1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja: vložiti rastlino med lista; pes stisne rep med noge; med sosedna vrtova so postavili plot / pot pelje med dva visoka hriba // za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z več mejnimi točkami, ali dosege tega položaja: luna se skrije med oblake; plevel se zaseje med pšenico; pomesti med smeti / preriniti se med gledalce; večkrat pride mednje 2. za izražanje razdeljevanja: razdeliti zemljo med kmete; razdati denar med reveže / narod je razkosan med tri države 3. za izražanje pripadnosti: šteti med najboljše; polh spada med glodavce; uvrstiti koga med prijatelje II. z orodnikom 1. za izražanje stanja v položaju, omejenem z dvema mejnima točkama: sestra stoji med bratoma; potok teče med gozdom in travnikom; ekspr. med nebom in med zemljo / razdalja med točkama; cesta med Ljubljano in Vrhniko / nočne temperature med 5° in 10° C; pren. razmejitev pravic med upravo in delavskim svetom // za izražanje stanja v položaju, omejenem z več mejnimi točkami: hiša stoji med drevjem; pot se vije med njivami; pismo je založeno med papirji; prišlo je novo gradivo, med tem je nekaj zate / petelin se šopiri med kokošmi; bolezen se pojavlja med otroki 2. za izražanje pripadnosti: ta jabolka so med najboljšimi; vsakdo med nami ga pozna; najboljši med njimi; on je zmeraj med prvimi // za izražanje izbora: izbor med sadnimi vrstami; odločati se med mestnim in podeželskim življenjem 3. za izražanje medsebojnega odnosa: med seboj govorijo nemško; otroci se kosajo med seboj; vsi člani kolektiva se tikajo med seboj; pogajanja, sovraštvo med nasprotniki; stiki med državami / delili so si izkupiček med seboj / podobnost, razlika med njim in bratom 4. za izražanje časa, ki ga omejujeta dve točki: otroci med petim in desetim letom; priti na obisk med peto in šesto uro / med prvim in drugim poglavjem povesti je minilo leto // za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo med okupacijo, vojno; zaspati med poukom, vožnjo / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo / med pasjimi dnevi je najbolj vroče // za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: med ploskanjem je stopil v dvorano; povedati med glasnim smehom; ekspr. doraščati med trdim kmečkim delom ● premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; pog. šel je med postopače postal je postopač; stopiti med vrata v prostor, ki ga oklepa okvir vrat; med drugim je povedal tudi to zgodbo povedal je razne stvari in to zgodbo; ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; pog. nič, ničesar ni bilo med nama nisva imela spora; nisva imela intimnega razmerja; ekspr. med nama (rečeno), všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; stati med vrati v prostoru, ki ga oklepa okvir vrat ◊ šport. med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo; prim. medtem ♪
4.      med...  ali mèd... predpona v sestavljenkah (ȅ) 1. za izražanje obstajanja česa med čim: medceličen, medleden, medmorje, medplanetaren // za izražanje nastopanja, pojavljanja česa med čim: medklic 2. za izražanje odnosa, razmerja med čim: mednaroden, medsebojen, medverski ♪
5.      medálja  -e ž (á) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata medalja; težka medalja 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi medaljo; pripeti si medaljo / odlikovati koga z medaljo za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti medalje / bronasta, srebrna, zlata medalja ki se podeli za tretje, drugo, prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske medalje / žarg., šport. favorit je zlata medalja z olimpijskih iger dobitnik te medalje 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je veliko medalj / ostal je brez medalje ● ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; pog. to je druga plat, stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika ♪
6.      medaljêr  -ja m (ȇ) kdor dela, izdeluje medalje, plakete, kovance: znamenit medaljer ♪
7.      medaljêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na medaljerje ali medaljerstvo: medaljersko delo / medaljerska šola ♪
8.      medaljêrstvo  -a s (ȇ) um. likovna umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem medalj, plaket, kovancev: kipar je dosegel najvidnejše uspehe v medaljerstvu ♪
9.      medaljón  -a m (ọ̑) obesek za na vrat v obliki ploščate škatlice, v kateri je portret ali kak drug spominski predmet: nositi medaljon; medaljon z očetovo sliko; verižica z zlatim medaljonom ◊ gastr. okrogla rezina navadno telečjega mesa; um. okrogla, ovalna slika ali relief na steni, spomeniku ♪
10.      medaljónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od medaljon: dal ji je medaljonček in prstan; medaljonček z materino sliko ♪
11.      mèdamêriški  -a -o prid. (ȅ-ȇ) polit. nanašajoč se na mednarodno organizacijo držav ameriškega kontinenta: medameriška konferenca / medameriške vojaške sile ♪
12.      medár  -ja m (á) nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medarjem / stojnice medarjev ♪
13.      medaríca  -e ž (í) čeb., navadno s prilastkom čebela, ki naredi dosti medu: to so dobre medarice ♪
14.      medárna  -e ž (ȃ) trgovina z medom ♪
15.      mèdbibliotéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med knjižnicami: medbibliotečni odnosi ♦ biblio. medbibliotečna izposoja ♪
16.      mèdcéličen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) biol. ki je med celicami: medcelični prostor; medcelična snov medceličnina ♦ čeb. medcelična stena srednja stena sata ♪
17.      mèdceličnína  -e ž (ȅ-ȋ) biol. snov, ki napolnjuje medcelični prostor: celice izločajo medceličnino / kostna medceličnina ♪
18.      mèdcelínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je, poteka med celinami: medcelinski zračni prevoz; medcelinske proge / medcelinski stiki / medcelinska raketa raketa, ki lahko doseže drugo celino ♪
19.      mèdcónski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) šport. ki je, poteka med conami, področji: medconska tekma ♦ šah. medconski turnir turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo ♪
20.      mèdčeljústnica  -e ž (ȅ-ȗ) anat. parna kost vretenčarjev med zgornjima čeljustnicama: zrasla medčeljustnica ♪
21.      mèdčlovéški  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki je, obstaja med ljudmi: medčloveški odnosi; medčloveška razmerja; medčloveško zbliževanje ♪
22.      meddóbje  -a s (ọ̑) knjiž. čas med dvema določenima, navadno značilnima dobama: to se je godilo v meddobju dveh vojn; sledilo je zanimivo meddobje v umetnostni zgodovini / vse življenje je bila z materjo, če izvzamemo kratko meddobje njenega zakona ♪
23.      mèddrúštven  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje ♪
24.      mèddržáven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki je, poteka med državami: meddržavni dogovori / meddržavni odnosi; meddržavne pogodbe; meddržavna meja meja med državama, državami ♦ jur. meddržavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami; šport. meddržavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več držav ♪
25.      mèddržávnopráven  -vna -o prid. (ȅ-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226