Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (6.676-6.700)


  1.      transmisíja  -e ž (ȋ) 1. strojn. prenos moči s pogonskega stroja na delovne stroje po gredeh, jermenih in jermenicah: prekiniti transmisijo; hitrost transmisije // gredi, jermenici in jermen za ta prenos: zgrabila ga je transmisija; pasti med transmisije; brnenje transmisij / nasaditi kolo na transmisijo gred za ta prenos 2. publ. organizacija, dejavnost za prenašanje, posredovanje odločitev, vplivov višjih organov, političnih sil: te organizacije so samo transmisije; transmisije države, partije 3. publ., navadno s prilastkom kar kaj prenaša, posreduje: tudi družina je transmisija vrednot in norm / izobrazba je transmisija napredka ● knjiž. transmisija idej prenos, posredovanje ♪
  2.      transparênten  in transparénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) knjiž. 1. prosojen, prozoren: papir je transparenten; transparentna tkanina ♦ papir. transparentni risalni papir močen, zelo prosojen papir za risanje načrtov; teh. transparentni lak // skozi katerega je vidna barva podlage: transparentna površina / transparentni puder 2. razviden, jasen: zveza med pojavoma ni transparentna / besedilo je sorazmerno transparentno jasno, razumljivo ♪
  3.      transpirírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. bot. oddajati vodo, zlasti skozi listne reže: rastline transpirirajo / voda transpirira skozi listne reže se izloča 2. med. oddajati vodne hlape, znoj skozi kožo, dihala: koža transpirira ♪
  4.      transplantácija  -e ž (á) med. presaditev: transplantacija kože, organa ● knjiž., ekspr. transplantacija tujih idej na domača tla presaditev, prenos ♪
  5.      transplantát  -a m (ȃ) med. kar je presajeno; presadek: organizem transplantata ni sprejel; kostni transplantat; transplantati kože ♪
  6.      transplantírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem; presaditi: transplantirati kožo, srce transplantíran -a -o: transplantiran kostni mozeg ♪
  7.      transpórt  -a m (ọ̑) 1. prevoz, navadno česa večjega, težjega: izboljšati, ovirati transport; živina čaka na transport; dolgotrajen transport; transport blaga, potnikov; transport po železnici, z ladjo; stroški transporta / letalski, pomorski, železniški transport; mednarodni, notranji transport / transport nafte, plina po ceveh ∙ žarg., fot. transport filma premik filmskega traku v fotografskem aparatu ♦ teh. hidravlični, pnevmatični transport // gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s prevozom: delež transporta v gospodarstvu / investirati v transport; podjetje za transport 2. tovor, ljudje skupaj z vozilom, vozili, s katerimi se prepeljejo, prevažajo kam: transport je prišel na cilj; uvrstiti kaj v transport / pobegniti iz transporta / sestaviti transport ♪
  8.      transpórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na transport: transportni stroški / transportni delavci; transportna ladja; transportno podjetje / transportno skladišče ◊ fot. transportni mehanizem mehanizem iz vretena z zobci in navijalnega vretena, ki grabi in premika filmski trak v fotografskem aparatu transpórtno prisl.: potovati transportno ♦ les. transportno suh les toliko suh les, da je lahko med prevozom brez škode tesno zložen ♪
  9.      transpozícija  -e ž (í) 1. knjiž. prestavitev, prenos: transpozicija komedije v film / njegove likovne, umetniške transpozicije so presenetljive 2. knjiž. preoblikovanje, sprememba: transpozicija doživetja; transpozicija resničnosti v umetniškem delu 3. muz. zapis ali izvedba skladbe poljuben interval nižje ali višje od prvotnega: transpozicija arije, opere / tema nastopa v osnovni obliki in v transpoziciji / realna v drugem tonovskem načinu, tonalna transpozicija v istem tonovskem načinu // skladba v takem zapisu ali izvedbi: poslušati transpozicijo ♪
  10.      tranzíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tranzit: tranzitno blago / tranzitna cesta; tranzitna država / tranzitni gostje prehodni gostje ♦ jur. tranzitni vizum; ptt tranzitna telefonska centrala telefonska centrala, ki posreduje telefonski promet med dvema drugima centralama; tur. tranzitni turizem prehodni turizem tranzítno prisl.: tranzitno potovati, prepeljati ♪
  11.      trápast  -a -o prid. (á) pog., slabš. 1. neumen, nespameten: preveč so trapasti, da bi se tega naučili; dela, kakor da je trapast zelo / da moreš biti tako trapast, da jim verjameš / kot psovka trapa trapasta / trapast nasvet 2. duševno bolan, duševno nerazvit: ravno toliko je trapast, da mu nič ne morejo / tako si prizadeva, da je čisto trapast; kar trapast je od skrbi zmeden / ima trapast obraz 3. neprimeren, neustrezen: kdo bo poslušal to trapasto glasbo; trapasta primerjava; trapasto ime ● pog., slabš. naredi se trapastega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., slabš. trapast je na ženske ima veliko slo po ženskah trápasto prisl.: trapasto gledati, govoriti; prav trapasto si se zmotil / v povedni rabi trapasto se mi zdi, da je šel ♪
  12.      trapšè  -éta s (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: le kaj si je trapše mislilo, da bo doseglo / kot psovka molči, trapše zmedeno ♪
  13.      trará  medm. (ȃ) posnema glas trobente, poštnega roga: trobentač je spet zaigral: trara, trara; sam.: slišati trara vojaške trobente ♪
  14.      tráva  -e ž (á) rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni; po dvorišču se razrašča trava; kositi travo; krave mulijo travo; pohoditi, pomendrati, potlačiti travo; popleti, populiti, požeti travo v vinogradu; skriti se v travo; gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava; šop trave; bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava // travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah ● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; žarg. kaditi, uživati travo hašiš; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; poljud. marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima ◊ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta ♪
  15.      travéja  -e ž (ẹ̑) um. osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka, obočna pola: cerkev s štirimi travejami ♪
  16.      trávma  -e ž (ȃ) 1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo; zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane pri porodu 2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa: osvoboditi, rešiti se travme; očitki so v njem povzročili travmo; preboleti travmo / duševna travma 3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje: vojni poraz je bil dolgo narodna travma; spremlja ga travma grozovitega prizora; travme iz otroških let ♪
  17.      travmatologíja  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju (telesnih) poškodb: zgodovina travmatologije / prometna travmatologija 2. žarg., med. travmatološki oddelek v bolnici: poškodovanca so prepeljali na travmatologijo ♪
  18.      trbòs  -ôsa m (ȍ ó) nar. koroško medica: piti trbos ● nar. gorenjsko ti otroci nimajo vsega na trbos na pretek ♪
  19.      trcálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) čeb. priprava za spravljanje medu iz satja; točilo: vrteti trcalnico ♪
  20.      tŕcati  -am nedov. (r̄ ȓ) rahlo udarjati: trcati s palico po vodi ◊ čeb. trcati med s točilom spravljati med iz satja; točiti ♪
  21.      tŕd  -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto // ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton // ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki // ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh 3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog // ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem 4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka 5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba 6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen // neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet 7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle 8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo ● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; žarg., šport. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv ◊ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; elektr. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; jur. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; lingv. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; muz. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke trdó tudi tŕdo prisl.: trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice ∙ oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno tŕdi -a -o sam.: ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim ♪
  22.      trdíti  -ím, in trdíti in tŕditi -im nedov. (ȋ í; ȋ ŕ) delati, da postane kaj trdo, trše: trditi kako snov s sušenjem / trditi stene stavbe utrjevati ● ekspr. težko življenje ga je trdilo utrjevalo; delalo trdega, brezčutnega trdíti se, in trdíti se in tŕditi se postajati trd, trši: beton se hitro trdi; kosti se trdijo / med se trdi strjuje ♪
  23.      trdnjáva  -e ž (ȃ) 1. utrjeno naselje z vojaško posadko za obrambo: braniti, napasti, porušiti, zavzeti trdnjavo; obleganje trdnjave; obzidje trdnjave; pren. to mesto je bilo trdnjava liberalizma ∙ leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17 2. šah. šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah: igralca sta zamenjala trdnjavi / damina trdnjava ♪
  24.      tŕdnost  -i ž (ŕ) 1. lastnost, značilnost trdnega: obzidje je zaradi trdnosti še dobro ohranjeno / trdnost niti, vozla / trdnost ogrodja / varovati trdnost države / občudoval je obtoženčevo trdnost / trdnost glasu, korakov / trdnost dokazov, spoznanja / neomajna trdnost odločitve, sklepa, volje 2. lastnost česa glede na največjo obremenitev, ki jo prenese: določiti, povečati, ugotavljati trdnost mostu, temeljev; majhna, velika trdnost česa; meja, preizkus trdnosti / trdnost kamna, lesa 3. lastnost česa glede na sposobnost vzdržati negativne vplive: povezanost med trdnostjo političnega sistema in gospodarskimi uspehi; spreminjanje trdnosti zdravja v različnih življenjskih obdobjih 4. lastnost česa glede na sposobnost za opravljanje svoje funkcije: večanje trdnosti korenin z rastjo; zmanjšanje trdnosti zobovja ◊ elektr. prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; fiz., teh. natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo; teh. tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo ♪
  25.      trébuh  -úha m (ẹ́ ú) 1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik / ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče / ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa / kot povelje trebuh noter, prsi ven // trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor // trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha 2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči / grozeči trebuhi oblakov // notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore // spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu ● pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago ◊ metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom ♪

   6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA