Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (6.376-6.400)


  1.      škárje  -rij ž mn. (ȃ) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje // teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo / dobiti koga z nogami v škarje // navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjša ● ekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; žarg., šport. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke V ◊ agr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo ♪
  2.      škárpa  -e ž (ȃ) zid med dvema višinama zemljišča za preprečevanje usipanja, drsenja zemlje: graditi, zidati škarpo; betonska, kamnita škarpa; obcestna, obrežna škarpa ♪
  3.      škátlast  -a -o prid. (ȃ) podoben škatli: škatlasta priprava / slabš. moderna škatlasta arhitektura / slabš. škatlasta ladja ∙ žarg., arhit. škatlasto pohištvo pohištvo iz škatli podobnih sestavljivih elementov ♦ med. škatlasti zvok zvok pri pretrkavanju napihnjenih pljuč, podoben zvoku ob udarcu na pavko; teh. škatlasti nosilec nosilec iz štirih pravokotno spojenih plošč, pasov, navadno ojačan z rebri, zaporami škátlasto prisl.: škatlasto ropotati ♪
  4.      škíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja: otrok škili / škili na eno oko, na obe očesi; škiliti navznoter, navzven 2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vratom; škiliti pod krila / škiliti z enim očesom na desnega soseda / postrani, od strani škiliti na koga // skrivoma, pritajeno gledati sploh: škiliti izza trepalnic; škiliti za kom skozi prste / škiliti skozi okno // tako gledati kaj z željo pridobiti si: ves čas škili na meso; poželjivo škiliti / začel je škiliti za dekleti 3. ekspr., s predlogom skrivaj si želeti, prizadevati a) pridobiti kaj, polastiti se česa: že dolgo škilijo na naš gozd / zmeraj škili, kako bi koga opeharil b) priti kam: sovražnik spet škili čez mejo; eni škilijo v zakon, drugi iz njega škilèč -éča -e: škileč človek; škileč na soseda, je s strahom odgovoril ♪
  5.      šklèmp  medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: šklemp, in past ga je držala ♪
  6.      šklòc  medm. (ȍ) posnema glas pri premiku, sprožitvi priprave: ključavnica se je zaskočila, škloc, in niso mogli ven; škloc, škloc, so delali fotografski aparati ♪
  7.      škofjelóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škofjo Loko: škofjeloški grad ♦ etn. škofjeloški kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; lit. škofjeloški pasijon in Škofjeloški pasijon ♪
  8.      škórenj  -rnja m (ọ̑) nav. mn. obuvalo, ki sega do kolena ali čez: nositi, obuti, sezuti škornje; pološčiti škornje; gumijasti, usnjeni škornji; škornji z nagubanimi, trdimi, visokimi golenicami / delovni škornji; jahalni škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo; otroški, ženski škornji; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu; vojaški škornji ● ekspr. italijanski škorenj Apeninski polotok; ekspr. okupiral jih je nemški škorenj vojska nacistične Nemčije; ekspr. ljudstvo je trpelo pod tujim škornjem pod tujo vojaško oblastjo ◊ med. mavčni škorenj mavčna obveza za nogo; zgod. španski škorenj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge ♪
  9.      škrèb  medm. (ȅ) posnema glas pri škrebljanju: izza omare se je slišalo: škreb, škreb ♪
  10.      škríp  -a m (ȋ) škripanje: prebudil ga je škrip vrat; škrip stopnic, zavor / zdrzniti se ob vsakem škripu ♦ obrt. čevlji na škrip nekdaj čevlji z usnjenim vložkom med podplatom in notranjikom, ki pri hoji povzroča škripanje ♪
  11.      škríp  medm. (ȋ) izraža kratek, visok glas pri trenju, drgnjenju: škrip, škrip, škrip, je bilo slišati s stopnic / škrip škrap ♪
  12.      škrípati  tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govoril ◊ lov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik ♪
  13.      škrípav  -a -o in škripàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki škriplje: škripave stopnice; odpreti škripava vrata / ekspr. tehnično škripava komedija pomanjkljiva ♪
  14.      škrofulóza  -e ž (ọ̑) med. skrofuloza: zdraviti škrofulozo ♪
  15.      škrofulózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. skrofulozen: škrofulozni bolniki ♪
  16.      škŕt  medm. (ȓ) posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt ♪
  17.      šlaráfija  -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; neskl. pril.: šlarafija vložek ♪
  18.      šlèk  medm. (ȅ) izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: spet se ti ni posrečilo, šlek, šlek; smejali so se mu in mu strgali korenček: šlek, šlek, šlek ♪
  19.      šlìk  medm. (ȉ) izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: šlik, šlik, se ji je posmehoval; strgala mu je korenček: šlik šlak ♪
  20.      šmáren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na Marijo, Kristusovo mater: šmarni praznik / Šmarna gora ● nar. na nebu je zagledal šmarni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; Severni križ; nar. šmarni pajek pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa; križavec; nar. zdravilne rastline, nabrane med šmarnimi mašami v krščanskem okolju v času med velikim in malim šmarnom; nekdaj šmarna petica petica z Marijino podobo na eni strani; star. še nikoli je nisem videl tako šmarne zelo lepo, izbrano oblečene ◊ bot. pisana šmarna detelja do 1 m visoka rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečimi cveti v glavicah, Coronilla varia; šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis ♪
  21.      šmènt  šmênta in šménta m (ȅ é, ẹ́) 1. evfem. hudič: ali te je šment zmotil, da si to naredil / kot kletvica: šment! o ti šment ti! šment nazaj! ∙ ekspr. od šmenta ste hitri zelo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: kateri šment je to bil; kaj pa ti šmenti nameravajo / kako se zna ta šment norčevati / zacingljala je z nekim šmentom; prsti so mu otekli od tega šmenta / v torbi je imel vsega šmenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: šment, tako se pa nismo zmenili; ni šment, da bi je ne pregovorili; ni šment, da ga ne bi več prepoznal b) začudenje: šment, kako si neprijazna; odkod, šment, je dobil ta dar c) močno čustveno prizadetost: šment, če avtomobila nista nazadnje celo ukradla; šment ga vedi, če bi mi zaupali šmênta in šménta pog., ekspr.: šmenta, bil sem zelo prestrašen; kaj šmenta razmišlja ♪
  22.      šméntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža a) podkrepitev trditve: šmentaj, to je bilo pa hudo b) začudenje: šmentajte no, kdo bi si mislil ♪
  23.      šméntan  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ekspr. ki izraža a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna 2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati šméntano prisl., ekspr. zelo, hudo: šmentano se mi mudi; dekle je šmentano čedno ♪
  24.      šók  -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja // psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; neskl. pril.: pog. šok soba soba za intenzivno nego ♪
  25.      šokírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekspr. vzbuditi veliko presenečenje, osuplost: novica jih je šokirala; pisatelj je šokiral bralce šokíran -a -o 1. deležnik od šokirati: poslušalci so bili šokirani 2. med. ki je v šoku: šokirani ponesrečenci ♪

   6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA