Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (5.628-5.652)


  1.      rožìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od rog: rožiči telička / pastir piska na rožič / piti iz rožiča; rožič s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožiče; z rožiči puščati kri ♪
  2.      rožíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od rog: srnjak izgubi rožičke; rožički kozlička / lunini rožički / napolniti rožiček s tobakom; rožiček s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožičke ● ekspr. že spet kaže rožičke se upira; se napihuje, postavlja; na fotografiji je stal za njo in ji naredil rožičke iz hudomušnosti ji je prislonil nad glavo kazalec in sredinec v obliki črke V; ekspr. žena mu je nasadila rožičke imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi rožičke njegova žena ima spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. polž pokaže rožičke tipalnice; rožiček na modrasovi glavi kožni izrastek ◊ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži; zool. navadni rožiček morski polž z rožičku podobno hišico, Gourmya vulgata ♪
  3.      rožíčevec  -vca m (í) južno drevo z rjavimi užitnimi sadovi v obliki stroka: med oljkami so rastli tudi rožičevci ♪
  4.      rožmarínka  -e ž (ȋ) bot., navadno v zvezi navadna rožmarinka močvirska grmičasta rastlina s suličastimi listi in visečimi rdečkastimi cveti, Andromeda polifolia ♪
  5.      ŕrr  medm. (ȓ) 1. posnema ropot, drdranje: rrr, je podrsal z avtomobilčkom 2. posnema renčanje: izpod mize se je oglašalo: rrr, rrr, hov, hov ♪
  6.      ŕsk  [tudi rǝ̀sk] medm. (ȓ; ǝ̏) 1. posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: potegnil ga je za rokav, in rsk; rsk, rsk, škriplje pod nogami 2. posnema glas rezila: pograbila je škarje: rsk, rsk in težka kita ji je ostala v roki ♪
  7.      rúbežnik  -a m (ȗ) uradna oseba, ki opravi rubež: rubežniki so odgnali kravo; spopad med rubežniki in vaščani ♪
  8.      rumèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba ● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska ◊ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad rumêno prisl.: rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen ∙ ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko rumêni -a -o sam.: zmagali so rumeni; dekle v rumenem ♪
  9.      ruptúra  -e ž (ȗ) med. pretrganje, raztrganje notranjega organa: ruptura maternice, vranice // tako nastala poškodba, raztrganina ♪
  10.      rúski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Ruse ali Rusijo: ruski jezik; ruska književnost / občudovati ruske plese / ruska stepa; med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu / ruski čaj čaj iz listov čajevca; ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; ruska srajca široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom; ekspr. bila je prava ruska zima zelo mrzla; rusko kegljišče kegljišče, pri katerem se keglji podirajo s kroglo, obešeno nad njimi // pog. sovjetski: ruski vojaki; ruska letala / sodobni ruski film ◊ gastr. ruska solata solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; lit. ruski formalisti; obl. ruski ovratnik ozek stoječi ovratnik; rel. ruski križ križ, ki ima različno dolge prečne krake; ruska cerkev pravoslavna cerkev Rusov; zgod. rusko-japonska vojna vojna za Korejo in Mandžurijo v letih 1904—1905; zool. ruska vidra kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka rúsko prisl.: govoriti (po) rusko ♪
  11.      rúta 2 -e ž (ȗ) 1. tur. načrt, popis potovanja: ruta vključuje ogled glavnega mesta / določiti ruto za naslednji dan smer potovanja 2. navt. pas morja, po katerem poteka ladijski promet: ruta med pristanišči ♪
  12.      ruvánje  tudi rúvanje -a s (ȃ; ū) glagolnik od ruvati: ruvanje dreves z buldožerji / ruvanje korenja, repe / preprečiti ruvanje med pijanci; ruvanje z napadalcem ♪
  13.      rváč  -a m (á) knjiž. pretepač: največji rvač med fanti ♪
  14.      sádež  -a m (ȃ) užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadje ◊ agr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo ♪
  15.      sádje  -a s (á) 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja ♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo ♪
  16.      sàj  in saj vez. (ȁ) 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel 4. v prislovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj 5. v prislovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno // ekspr., v prislovni rabi, včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate 6. v medmetni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde ● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega ♪
  17.      sákra  in sàkra medm. (ȃ; ȁ) pog. izraža podkrepitev trditve: sakra, tudi jaz bom šel z vami; sakra, kakšen dolgčas / sakra mokra, kako so ga zdelali ♪
  18.      sakrabòlt  in sakrabólt medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sakrabolt, kako je mraz; to je pa res lepo, sakrabolt ♪
  19.      sakramènt  medm. (ȅ) pog. izraža močno podkrepitev trditve: sakrament, me je ujezil; če to ni nesramnost, sakrament ♪
  20.      sakramìš  medm. (ȉ) šalj. izraža podkrepitev trditve: sakramiš, siten pa si, mali; kaj že spet greš, sakramiš ♪
  21.      salabòlt  in salabólt medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: salabolt, je dolgčas; kako si pogumen, salabolt ♪
  22.      salamènt  medm. (ȅ) pog. izraža podkrepitev trditve: salament, dolgo se nisva videla; to pa je vojak, salament ♪
  23.      salamíš  medm. (ȋ) šalj. izraža podkrepitev trditve: salamiš, dobro sem zaslužil ♪
  24.      sáldo  -a m (ȃ) fin. razlika med vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: izračunati saldo / debetni saldo; terjatveni saldo; saldo tekočega računa stanje denarnih sredstev na tekočem računu; pren. vse življenje sem se mučil in kakšen je saldo ◊ ekon. saldo plačilne bilance s tujino razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza; soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev ♪
  25.      salón  -a m (ọ̑) 1. v meščanskem okolju lepše urejen prostor, kjer se zadržujejo ljudje in sprejemajo gostje: preuredili so jedilnico, spalnico in salon; peljati obiskovalca v salon; pohištvo za salon ∙ ekspr. ne znam se sukati v salonu ne znam se uglajeno vesti 2. s prilastkom sodobno urejen prostor, kjer se opravljajo frizerske, krojaške, modne storitve: najeti salon / frizerski, kozmetični salon; krojaški salon; salon ženske in moške mode ♦ obl. modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi 3. lepše urejen prostor v gostinskem obratu: točilnica in salon / v deževnem vremenu so ladijski potniki ostali v salonu 4. s prilastkom prostor za občasne razstave novih izdelkov, strojev, umetniških del: razstavljati v likovnem salonu; prodajni, razstavni salon // razstava takih izdelkov, strojev, umetniških del: avtomobilski salon; letni salon motornih koles v Londonu; odprli so mednarodni salon poljedelskih strojev; salon pohištva 5. zlasti v meščanskem okolju družba, zlasti literarno-umetniška, ki se zbira pri kaki osebi: baronica je ustanovila svoj salon; biti središče salona / literarni salon ♪

   5.503 5.528 5.553 5.578 5.603 5.628 5.653 5.678 5.703 5.728  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA