Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
med (453-477)
- ástma -e ž (ȃ) bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha: ima hudo astmo ♦ med. bronhialna, srčna astma ♪
- astragál -a m (ȃ) arhit. kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen ♪
- atoníja -e ž (ȋ) med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca ♪
- atrofíja -e ž (ȋ) med. zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje, usihanje: mišična atrofija; atrofija kože, organa, živca; pren. atrofija moralnega čuta ♪
- atrofírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati, usihati: koža, mišičje atrofira ♪
- áu in àu [au̯] medm. (ȃ; ȁ) izraža telesno bolečino: au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust ♪
- àufbíks tudi àvfbíks [au̯f-] medm. (ȁ-ȋ) nizko izraža izzivanje na pretep: aufbiks, pridi, če imaš korajžo! ♪
- áv in àv medm. (ȃ; ȁ) izraža telesno bolečino: av, boli; av, moja noga; av, av, kako me je ugriznil ♪
- avantgárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi ♪
- ávbe medm. (ȃ) zastar. joj, ojej: avbe, kod hodi sirota ♪
- avêrz -a m (ȇ) knjiž. prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice: averz kaže vladarjevo glavo ♪
- àvirulénten -tna -o prid. (ȁ-ẹ̑) med. ki ni sposoben povzročiti bolezen: avirulentni mikrobi ♪
- àvitaminóza -e ž (ȁ-ọ̑) med. bolezen zaradi manjkanja vitaminov: nevarna avitaminoza / avitaminoza C zaradi manjkanja vitamina C ♪
- ávkcija -e ž (á) ekon. dražba, licitacija, zlasti na mednarodnem tržišču: kupiti, prodati na avkciji; ponudba in povpraševanje na svetovnih avkcijah krzna ♪
- avksiliáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž., redko pomožen: avksiliarne knjigovodske knjige ♦ med. avksiliarno dihalno mišičje ♪
- ávra -e ž (ȃ) med. neugodni občutek pred napadom božjasti, histerije ♪
- avskultácija -e ž (á) med. preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje: avskultacija pljuč, srca ♪
- avskultírati -am nedov. (ȋ) med. preiskovati organe s poslušanjem, osluškovati: avskultirati pljuča ♪
- ávtointoksikácija -e ž (ȃ-á) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa; samozastrupljenje ♪
- ávtokrítika -e ž (ȃ-í) kritika samega sebe; samokritika: odklanja objektivnost in avtokritiko; med njimi je premalo avtokritike ♪
- avtonómen -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost ♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje avtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota ♪
- avtopsíja -e ž (ȋ) 1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje: knjigo pozna iz avtopsije; orisati stanje na podlagi avtopsije 2. med. preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem: opraviti avtopsijo; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve; avtopsija trupla ♪
- ávtorski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic ♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj ♪
- ávtostópar tudi ávtoštópar -ja m (ȃ-ọ̑) kdor potuje z avtostopom: avtostopar je stal ob cesti; med potjo je pobral dva avtostoparja ♪
- ávtovakcína -e ž (ȃ-ȋ) med. cepivo iz bakterij bolnika samega ♪
328 353 378 403 428 453 478 503 528 553