Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (426-450)



  1.      aritmíja  -e ž () neenakomernost ritma: aritmija verza ♦ med. aritmija srca, žile neenakomerno, nepravilno utripanje
  2.      arteficiálen  -lna -o prid. () med. umetno narejen: arteficialni pnevmotoraks / arteficialni abortus umetno izzvani abortus
  3.      arterializácija  -e ž (á) med. naravno ali umetno napajanje krvi s kisikom
  4.      artikulácija  -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija
  5.      artikuláren  -rna -o prid. () anat. nanašajoč se na sklep, sklepen: artikularni hrustanec ♦ med. artikularni revmatizem
  6.      artileríja  -e ž () vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji
  7.      artístika  -e ž (í) 1. dejavnost artistov: razlika med artistiko in splošno telesno vzgojo 2. redko artizem: njegova orkestralna artistika
  8.      artrítis  -a m () med. vnetje sklepov: akutni artritis; revmatični artritis
  9.      às  medm. () izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila
  10.      àsa  medm. () izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: asa! je zaječal / assa!
  11.      asépsa  -e ž (ẹ̑) med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: pri operaciji je potrebna najstrožja asepsa // aseptično stanje, brezkužnost
  12.      aséptičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: aseptični instrumenti / aseptična operacija operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju / aseptični oddelek v bolnici oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice
  13.      aséptika  -e ž (ẹ́) med. 1. žarg. aseptični oddelek v bolnici: ležal je na aseptiki 2. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
  14.      asfiksíja  -e ž () med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije; asfiksija novorojenčka
  15.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanjebiol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
  16.      áskaris  -a m () med. človeška glista
  17.      asociácija  -e ž (á) 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov // združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti ◊ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje
  18.      àsociálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost asocialnega človeka: očitali so mu nenaprednost in asocialnost / med njimi so odkrili največ neprilagojenosti in asocialnosti
  19.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
  20.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
  21.      aspiracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aspiracijo: aspiracijska priprava ◊ med. aspiracijska pljučnica pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi
  22.      aspirírati  -am nedov. in dov. () knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom
  23.      asténičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija
  24.      asteníja  -e ž () med. telesna slabost, nemoč: splošna astenija
  25.      asténik  -a m (ẹ́) med. asteničen človek: bledopolt astenik

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA