Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
med (3.651-3.675)
- nevrasteníja -e ž (ȋ) med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost: zdraviti nevrastenijo / akutna, kronična nevrastenija ♪
- nevrasténik -a m (ẹ́) med. kdor ima nevrastenijo: postati nevrastenik ♪
- nevrítis -a m (ȋ) med. vnetje živca: imeti nevritis ♪
- nevropát -a m (ȃ) med. kdor ima bolezen perifernega živčevja: rehabilitacija nevropatov ♪
- nevropatíja -e ž (ȋ) med. bolezen perifernega živčevja: zdraviti nevropatijo ♪
- nevrótičnost -i ž (ọ́) med. stanje nevrotičnega človeka: otrokova nevrotičnost jih je skrbela ♪
- nevrótik -a m (ọ́) med. kdor ima nevrozo: zdravljenje nevrotikov ♪
- nevróza -e ž (ọ̑) med. živčna bolezen duševnega izvora brez organskih okvar: imeti nevrozo / srčna, tesnobna nevroza / organska nevroza nevroza notranjih organov s funkcionalnimi motnjami; pren. družbena nevroza ♪
- nevtrálen -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ) 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne
izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva ◊ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb ♪
- nevtralízem -zma m (ȋ) polit. smer, ki odklanja vključevanje v vojaške, politične, gospodarske zveze v mednarodnih odnosih: obdržati videz nevtralizma / nevtralizem države nevtralnost / politika, pristaši nevtralizma ♪
- nevtralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv sovražnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo ∙ ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila 4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino; kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo ◊ agr. nevtralizirati tla nevtralizíran -a -o: nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina ♪
- nevtrálnost -i ž (ȃ) stanje nevtralnega: nevtralnost države; pogodba o nevtralnosti / tu je nevtralnost skoraj nemogoča / politika nevtralnosti ♦ jur. trajna nevtralnost mednarodnopravni položaj države, ki se obveže, da ne bo sodelovala v nobeni vojni ♪
- nevtrálnosten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nevtralnost: nevtralnostna politika ♦ jur. nevtralnostno pravo pravo, ki ureja mednarodnopravni položaj nevtralne države ♪
- nèzadovóljnost -i ž (ȅ-ọ́) stanje nezadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi nezadovoljnost; prikrita nezadovoljnost / nezadovoljnost z razmerami / širiti nezadovoljnost med ljudmi ♪
- nèzadovóljstvo -a s (ȅ-ọ̑) stanje nezadovoljnega človeka: svoje nezadovoljstvo je kazal s čemernim obrazom / nezadovoljstva z neurejenimi razmerami ni skrival / nezadovoljstvo med ljudmi je naraščalo; odlok je vzbudil splošno nezadovoljstvo ♪
- nèzanímanje -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb // ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem ♪
- nèzaslíšan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je nezaslišan uspeh; nezaslišana lepota; to je res nezaslišana malomarnost; nezaslišana žalitev; pojavilo se je nezaslišano število udeležencev / tam so nezaslišane cene zelo visoke / to je bila zanje nezaslišana novost; nezaslišano odkritje // nenavaden, čuden: takrat so se godile nezaslišane stvari; denar je dobil nazaj po nezaslišanem naključju // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nezaslišan lenuh ● redko to je nezaslišan človek nemogoč, grozen nèzaslíšano 1. prislov od nezaslišan: nezaslišano ga boli glava; nezaslišano bogat pridelek; nezaslišano lepa povest 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža začudenje, ogorčenje: to je nezaslišano / v medmetni rabi nezaslišano, jaz da sem kriv ♪
- nèzaupljívost -i ž (ȅ-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja ♪
- nèzaúpnost -i ž (ȅ-ū) 1. nezaupljivost: prirojena nezaupnost mu je preprečevala vključevanje v družbo 2. nezaupanje: njegova nezaupnost me je žalila; medsebojna nezaupnost ♪
- nèzavést -i ž (ȅ-ẹ̑) 1. stanje brez zavesti, zavedanja: kratkotrajna nezavest / zbuditi se iz nezavesti; biti, ležati v nezavesti; pog. pasti v nezavest omedleti / globoka nezavest // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nezavesti izraža visoko stopnjo: smejati se do nezavesti; pijan, utrujen je do nezavesti 2. knjiž., redko podzavest: osebna nezavest vsebuje doživljaje, ki so bili nekoč zavestni, a smo jih kasneje zatrli in pozabili ♪
- nèzaznáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni zaznaven, ni opazen: nezaznaven nasmešek; prehod med morjem in nebom je bil skoraj nezaznaven; nezaznavne spremembe / tresljaji motorja so bili nezaznavni / knjiž., ekspr.: vse je trajalo le nezaznaven hip kratek; ločil je nezaznavne odtenke barv zelo majhne nèzaznávno prisl.: ure so nezaznavno minevale ♪
- neznôsen -sna -o prid., neznôsnejši (ó ō) 1. ki se ne da prenašati: neznosne bolečine ima; vročina je postajala neznosna; razmerje med njima je vsak dan bolj neznosno / ekspr. to je pa res neznosen človek neprijeten, zoprn // ekspr. neprimeren, slab: je v neznosnem položaju; neznosne stanovanjske razmere / neznosno sovraštvo je začutil do nje zelo veliko 2. ekspr. slab, nekvaliteten: neznosna povest je to; umetniško neznosna režija neznôsno prisl.: neznosno boleti; neznosno težko breme; neznosno soparno je ♪
- néžen -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen; to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok; dojenček je še zelo nežen; ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se
ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence; nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni ● ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenost néžno prisl.: nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje ♦ muz. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega ♪
- nèženíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) pog. ki ni v zadregi, se ne sramuje: čeprav so se šele prvič videli, so bili med seboj čisto neženirani / napisal mu je neženirano pismo nèženírano prisl.: neženirano si ga je ogledovala od nog do glave; neženirano ga je prosil za uslugo ♪
- niánsa -e ž (ȃ) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve; rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse svetle barve 2. redko vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste; odtenek: svetlobna niansa; ta ton, vonj ima dosti nians / med lepim in grdim je veliko nians 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje; odtenek: v njegovem glasu je zaznal nianso strahu, upornosti / dati besedi posebno nianso pomenski prizvok 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava; odtenek: beseda je dobila novo pomensko nianso / politične nianse v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: pozna marsikatero
nianso človeške duševnosti; prevodu ni uspelo ohraniti vseh nians originala 5. redko vrsta, sorta: prišli so ljudje različnih nazorskih nians; klerikalizem blažje nianse 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za nianso izraža zelo majhno stopnjo: ta barva je za nianso pretemna; danes je za nianso bolje ♪
3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751