Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (3.076-3.100)



  1.      maríčka  medm. () izraža a) začudenje, navdušenje: marička, kako je to lepo b) strah, vznemirjenje, obup: o marička, kako sem se ustrašila
  2.      Maríja  -e ž () rel. 1. Kristusova mati: v stiski je klical Marijo // kip ali podoba, ki to predstavlja: lesene gotske Marije 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, presenečenje: Marija, je to drago b) strah, vznemirjenje, obup: o Marija, kaj bo iz tega; Marija (pomagaj), v vodo je skočila
  3.      maríja  medm. () izraža a) začudenje, presenečenje: marija, ali je mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: marija (sveta), kakšna nesreča
  4.      maróga 1 -e ž (ọ́) lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev ∙ star. sončne maroge sončne pege // zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka ◊ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa
  5.      màrš  medm. () 1. voj. povelje za začetek korakanja: četa, naprej, marš 2. izraža ukaz za takojšnji odhod: marš, je zapodil psa iz veže / nizko vsi marš ven
  6.      márža  -e ž () trg. razlika med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini: šestodstotna marža; določitev marže
  7.      mása  -e ž () 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma ◊ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti
  8.      másen  -sna -o prid. () nanašajoč se na maso: masna enota / postajati masni človek / masni artikli množinskifiz. masni defekt razlika med maso atomskega jedra in vsoto mas nukleonov, ki ga sestavljajo; masni spektrograf priprava za določanje mase ionov; masni tok masa tekočine ali plina, ki steče skozi prerez cevi v časovni enoti; kem. masno število vsota protonov in nevtronov v atomskem jedru
  9.      masírati  -am nedov. () mehanično delovati na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov: masirati nogo; z alkoholom masirati roke; dvakrat na dan so ga skrbno masirali; masirati si koleno / ekspr. masirati si zaspan obraz mencati sipog. če mi bo masiral živce, se mu bom že kako maščeval če me bo dražil, jezilmed. masirati srce masíran -a -o: masirani deli telesa
  10.      máska  -e ž () 1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja: natakniti (si), nositi, sneti (si) masko; režeča se maska; lice je negibno kot maska / obredne maske afriških plemen; pustne maske; ples v maskah ples, pri katerem nosijo plesalci maske / redko za maškarado se je oblekel v masko huzarja v obleko, ki predstavlja huzarja // kdor ima obraz zakrit s takim predmetom ali po celotni opravi nekaj predstavlja: najlepše maske bodo nagrajene; v dvorani se je nabralo veliko mask 2. knjiž. kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa; krinka: zunanji blišč je le maska za strahotno notranjo revščino / z oslabljenim pomenom nadevati si masko brezskrbnosti, poguma 3. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejen igralčev obraz: imel je zelo dobro masko / delati igralcem maske 4. predmet, ki se da na obraz ali del obraza, zlasti za zaščito: nadeti si, sneti si masko / plinska maska ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami; podvodna ali potapljaška maska ki omogoča gledanje pod vodo / zaščitna maska 5. navadno v zvezi posmrtna maska mavčni odlitek pokojnikovega obraza: njena posmrtna maska je ohranjena / posneti, vzeti komu posmrtno masko 6. kozm. na obraz nanesena sredstva za nego kože na obrazu: izmiti masko; sestav maske / čistilna, hranilna, oljna maska / maska za obraz ● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvoavt. maska prednji del karoserije, navadno mreža pred hladilnikom; fot. maska okvir, ki pri kopiranju ali povečevanju omogoča spreminjanje izreza slike; gled. maska kovinska ploščica z izrezanim krogom za uravnavanje velikosti svetlobnega polja v reflektorju; med. kisikova maska za vdihavanje kisika; zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; maska za narkozo priprava, ki se povezne bolniku na obraz in nanjo kaplja narkotik; metal. maska forma z zelo tanko steno za natančne ulitke; šport. sabljaška maska za zaščito obraza pri sabljanju; um. maska konzola v obliki fantazijsko preoblikovane živalske ali človeške glave, zlasti v grški arhitekturi; vet. maska s temnejšo dlako porasel del pasje glave okoli oči in gobca; voj. maska kar dela kaj podobno okolici in s tem neopazno
  11.      maskeráta  -e ž () lit. renesančna pustna pesem, ki se je pela, uprizarjala pri pustnih sprevodih: komedije in maskerate
  12.      masovík  -a m (í) žarg., polit., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist: nekoč sem bil masovik, zdaj pa ne grem nikamor več
  13.      mástiks  tudi mastíks -a m (; ) 1. kem. aromatična smola trišlje, ki se uporablja zlasti v medicini in industriji lepil: duh po mastiksu 2. gled. lepilo za lepljenje umetne brade, brkov na obraz: namazati z mastiksom ◊ grad. (asfaltni) mastiks gradbeni material iz bitumena, kamene moke in drobnega peska za vodno izolacijo
  14.      mastítis  -a m () med., vet. vnetje dojk(e), vimena: mastitis po porodu
  15.      masturbácija  -e ž (á) med. (spolno) samozadovoljevanje
  16.      masturbírati  -am nedov. in dov. () med. (spolno) samozadovoljevati se
  17.      máša  -e ž (á) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja / ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši // besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša ● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme
  18.      maščôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na maščobo: s telovadbo odpraviti maščobne blazinice na nogah; maščobna kapljica / maščobna olja / maščobna umazanija ◊ anat. maščobna celica celica, ki shranjuje maščobne kapljice; maščobno tkivo; kem. maščobna kislina alifatska kislina z eno karboksilno skupino in s sodim številom ogljikovih atomov; med. maščobna embolija embolija s kepicami maščobe
  19.      mašína  -e ž () 1. pog. stroj: mašine brnijo; cel dan dela med mašinami; dela kot mašina / pisati na mašino na pisalni stroj; mlatiti z mašino z mlatilnico // šivalni stroj: šivati na mašino 2. žarg., avt. (avtomobilski) motor: mašina je dobra, karoserija pa že uničena // pog., ekspr. avtomobil, zlasti boljši: kupil je novo mašino 3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašina, ga lomiš ● pog., slabš. glasovalna mašina vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago
  20.      mašínca  -e ž () 1. nižje pog. aparat, strojček: mašinca se je pokvarila; z mašinco ga je ostrigel do golega / ekspr. to je mašinca, je rekel, kažoč na prijateljev avtomobil 2. žarg., voj. avtomatsko orožje, navadno puškomitraljez: s puškami in mašincami smo obstreljevali kolono 3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašinca, si ga polomil
  21.      mát  prid. neskl. () pog. ki je brez močnega sijaja, leska; moten, medel: mat plošča / prebarvati s črnim mat lakom
  22.      mátast  -a -o prid. (á) 1. pog. omotičen, mlahav: biti (ves) matast od spanja, vina; matast se je opotekal med hišami 2. nar. nespameten, neumen: kako si bil matast, da tega nisi kupil za tako nizko ceno
  23.      máter  medm. () nizko 1. izraža začudenje, navdušenje: mater, kako so igrali 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: mater, si danes tečen
  24.      máteren  -rna -o prid. () nanašajoč se na matere: materne prsi; biti v maternem telesu / materna kri / materni dom; materna zemlja / materni jezik jezik, ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; ekspr. francoščina je njegov drugi materni jezik ◊ agr. materna rastlina rastlina, ki je pri križanju oprašena; med. materno znamenje materino znamenje
  25.      materiálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na materijo: duhovni in materialni svet / materialna kultura 2. nanašajoč se na material: imeti materialne rezerve; materialna škoda 3. nanašajoč se na proizvajalna sredstva: razvoj družbene materialne baze; nezadostna materialna razvitost družbe / ta dežela ima materialne pogoje za gospodarski razvoj naravna bogastva 4. nanašajoč se na osnovo za življenje, na življenjsko raven, gmoten: izboljšati materialni položaj v državi; upoštevati materialne razmere učencev; ugodno materialno stanje / iskati le materialne koristi // nanašajoč se na denarna sredstva: prireditev je imela velik materialen in moralen uspeh; za novo šolo bo potrebna večja materialna pomoč občine; biti v materialni stiski ◊ ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; materialna proizvodnja; fin. materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; jur. materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; kazensko materialno pravo pravna pravila, s katerimi se določajo kazniva dejanja in kazenske sankcije zoper storilca takih dejanj materiálno prisl.: materialno podpirati koga; naša družba je danes materialno veliko močnejša kot pred vojno; biti materialno in disciplinsko odgovoren; v starosti je bil materialno preskrbljen; sam.: razlike med duhovnim in materialnim

   2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA