Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (2.753-2.777)



  1.      kŕpa  -e ž (ŕ) 1. kos blaga, navadno manjši: položiti na čelo mokro krpo; pokriti kozarec s čisto krpo; platnena krpa / likati z vlažno krpo / na podstrešju je polno krp cunj / kožna krpa // kos blaga za brisanje ali čiščenje: obrisati prah s krpo; kuhinjska krpa; krpa za pomivanje posode 2. manjši kos blaga, ki ostane pri krojenju: krojač je vrnil vse krpe; iz raznobarvnih krp narejena oblekica / od plašča je ostalo veliko krp // tak kos za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela: prišiti krpo na rokav / prilepiti krpo na zračnico kos gume / ekspr. na obleki je bila krpa pri krpi obleka je bila zelo zakrpana 3. nav. ekspr. kar je po obliki podobno krpi: list je imel več krp / megla se je raztrgala na krpe; po njivah leži sneg v krpah 4. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: imeli so samo dve krpi zemlje; videla se je krpa neba / niti krpe svojega sveta nima prav nič; pren., knjiž. meglene krpe spominov ◊ bot. krpa del deljenega cvetnega ali zelenega lista; gozd. sejati na krpe sejati na manjše, med seboj ločene površine; med. pljučna krpa pljučni reženj
  2.      kŕr  medm. () posnema glas galeba ali nekaterih drugih ptic: galebi kričijo: krr krek krek
  3.      kŕst  -a m ( ŕ) 1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščenrel. prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne 3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst ● ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar
  4.      krstíti  in kŕstiti -im dov. in nedov. ( ŕ) 1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti ♦ rel. podeliti zakrament krsta // v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma 2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil ● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo kŕščen -a -o: otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček
  5.      kŕšendúš  in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe
  6.      kŕšenmatíček  in kŕščenmatíček in kŕščen matíček [čǝk] medm. (-) pog. izraža podkrepitev trditve: kršenmatiček, si neumen
  7.      krtíca 2 -e ž (í) med. vozlu podobna razširina žile: krtica se je predrla // krčna žila: krtice na nogah
  8.      krtíčast  -a -o prid. (í) med. ki ima veliko krtic: krtičasta noga
  9.      krucenál  medm. () nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bom si sam kuhal, krucenal
  10.      krúci  medm. () nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: kruci, tu sem jaz gospodar
  11.      krúcifíks  medm. (-) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: bom že napravil red, krucifiks
  12.      krucinál  medm. () nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: krucinal, vsega mi pa ne boste odnesli
  13.      krúhek  -hka m () 1. ekspr. manjšalnica od kruh: mati je rezala kruhek / kruhek se že peče / boj za ljubi kruhek / kruhek si je namazala z maslom kos, košček kruha 2. redko hlebček, štručka: kupiti kruhke / masleni kruhek 3. v zvezi obloženi kruhek rezina kruha, navadno namazana, na kateri so dekorativno naloženi zlasti razni mesni izdelki in sir: naročil je dva obložena kruhka; postregli so jim z obloženimi kruhki ◊ etn. mali ali škofjeloški kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih
  14.      krúp  -a m () med. davica žrela, grlovka
  15.      krváv  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na kri: a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje ● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobilbot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; med. krvava griža griža s krvavim blatom; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum krvávo 1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel
  16.      krvavíčnost  -i ž () med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost
  17.      krvavítev  -tve ž () izliv, iztekanje krvi iz žil: zaustaviti krvavitev; prišlo je do krvavitve; nevarna krvavitev / huda krvavitev iz rane ♦ med. možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile; notranja krvavitev krvavitev notranjih organov
  18.      kŕven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečahanat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; jur. krvno sodstvo; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino sladkorja v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk
  19.      krvník  -a m (í) knjiž. rabelj: delo krvnika / izročiti koga krvniku // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: krvniki divjajo po deželi; brezdušen, krut krvnik
  20.      krvoséčnost  -i ž (ẹ̄) med. izločanje krvi s sečem: pogost znak te bolezni je krvosečnost
  21.      krvoskrúnstvo  -a s () spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma: zagrešiti krvoskrunstvo; vzrok za krvoskrunstvo / živeti v krvoskrunstvu
  22.      kržlják  -a m (á) redko kržljavec: med srnjaki so ostali le kržljaki
  23.      kržljàv  -áva -o prid. ( á) nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel: hodil je med kržljavimi hrasti / zajci so bili majhni in kržljavi / kržljava rast / slabš. kržljav otrok
  24.      ks  [kś] medm., klic psu napadi, zgrabi: ks, ks, daj ga!
  25.      kserofít  -a m () bot. rastlina, ki uspeva na suhih tleh: med kserofite spada poleg puščavskih rastlin tudi planika

   2.628 2.653 2.678 2.703 2.728 2.753 2.778 2.803 2.828 2.853  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA