Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (2.478-2.502)


  1.      kodrčíja  -e ž (ȋ) zastar. zmešnjava, zmeda: v državi vlada kodrčija / glavo ji obdaja čudna kodrčija črnih las ♪
  2.      koeficiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev ♪
  3.      kòeksisténca  -e ž (ȍ-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti ♪
  4.      koherénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. medsebojna povezanost, odvisnost: novemu naselju manjka oblikovne koherence; konsistenca in koherenca gospodarskega plana ♪
  5.      koherénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. medsebojno povezan, odvisen: izdelana so objektivna in koherentna merila ♪
  6.      kohezíja  -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule iste snovi: kohezija med molekulami vode; pren., knjiž. kohezija politične zavesti ♪
  7.      kohezívnost  -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za kohezijo: neznatna kohezivnost med plinskimi molekulami; pren., knjiž. povečati kohezivnost delovnega kolektiva ♪
  8.      kòk  medm. (ȍ) posnema glas koklje: kok, kok, vabi koklja piščeta ♪
  9.      kokaín  -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini ♪
  10.      kókalj  -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: kokalj in plavice ♪
  11.      kokodájs  medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: kokodajs, kokodajs, se oglašajo kokoši ♪
  12.      kokodák  medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: z dvorišča se oglaša kokoš: kokodak, kokodak ♪
  13.      kókolj  -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: trgati kokolj ♪
  14.      koláč  -a m (á) 1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami // pog., navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom 2. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek 3. ekspr., redko kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač 4. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha ♪
  15.      kolájna  -e ž (ȃ) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom; medalja: izdelovati kolajne in plakete; srebrna, zlata kolajna; težka kolajna; trgovina s kolajnami 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi kolajno; pripeti si kolajno / odlikovati koga s kolajno za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti kolajne / bronasta kolajna ki se podeli za tretje mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske kolajne / žarg., šport. favorit je zlata kolajna z olimpijskih iger dobitnik te kolajne ∙ ekspr. dobiti kolajno biti eden izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejšem) športnem tekmovanju 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je že veliko kolajn / ostal je brez kolajne ♪
  16.      koláps  tudi kólaps -a m (ȃ; ọ̑) med. 1. nenadna telesna slabost zaradi nezadostnega krvnega obtoka: prišlo je do kolapsa / srčni kolaps 2. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; upad, sesedenje: umetno povzročiti kolaps pljuč ♪
  17.      kolavdácija  -e ž (á) teh. strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, z odpravo obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdacija nove šole ♪
  18.      kolavdírati  -am dov. in nedov. (ȋ) teh. strokovno pregledati opravljeno delo, zlasti v gradbeništvu, in odpraviti obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdirati most kolavdíran -a -o: zgradba je že kolavdirana ♪
  19.      kolčákovec  -vca m (ā) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil admirala Kolčaka: boji s kolčakovci in denikinci ♪
  20.      kôlčnica  -e [u̯č in lč] ž (ȏ) anat. parna kost medenice: leva in desna kolčnica ♪
  21.      kolébnica  -e ž (ẹ̑) šport. vrv, ki jo telovadec med vrtenjem preskakuje ♪
  22.      koledár  -ja m (á) 1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja ♦ astr. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar 2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let // knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe 3. publ., navadno s prilastkom razpored, red: pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin ♪
  23.      koledováti  -újem in kolédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) 1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo 2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je veliko koledoval 3. nar. zahodno hoditi od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati: sosede so veliko koledovale ♪
  24.      kolegiálnost  -i ž (ȃ) pog. tovarištvo, prijateljstvo: kolegialnost med sošolci / to je naredil le iz kolegialnosti do njega ♪
  25.      kolégijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kolegij: o tem bo razpravljal kolegijski organ / kolegijsko odločanje / sprehajala sta se med starimi kolegijskimi zgradbami ♪

   2.353 2.378 2.403 2.428 2.453 2.478 2.503 2.528 2.553 2.578  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA