Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (2.226-2.250)


  1.      jézusna  in jèzusna medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezusna, kdo te je udaril ♪
  2.      jéža 2 -e ž (ẹ́) 1. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu: skriti se pod ježo, za ježo; spustiti se po ježi; z ježami ločene njive / ježa ob cesti // nar. nagnjen svet, strmina: hiša stoji v ježi / kdo bo kosil po teh ježah 2. nar. dolenjsko kos vrhnje plasti zemlje z rastlinjem, zlasti s travo; ruša: obložiti grob z ježami ♪
  3.      jèžeš  [žǝš] medm. (ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježeš, gori; ježeš, če so jih dobili / ježešna; ježešta; ježeštana ♪
  4.      jèžešmaríja  [žǝš] medm. (ȅ-ȋ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježešmarija, sem streljajo ♪
  5.      jó  medm. (ọ̑) knjiž. izraža telesno ali duševno trpljenje; joj, jov: Moj Mate, jo, moj Mate! (O. Župančič) ♪
  6.      jodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo 2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol 3. kem. uvajati jod v organske spojine ♪
  7.      jodofórm  -a m (ọ̑) med., nekdaj jodova spojina v obliki rumenega prahu za posipanje ran: vonj po lizolu in jodoformu ♪
  8.      jòh  medm. (ȍ) star. joj, jeh: joh, to je prehudo zame / o joh, prejoh, kakšna sramota ♪
  9.      jòj  tudi jój medm. (ȍ; ọ̑) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, kakšna nesreča; joj, vam je slabo? / joj, prejoj // izraža začudenje, presenečenje: joj, kako so jagode dobre; joj, koliko si naredil 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, kako boli 3. v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa: če se ne vrneš pravi čas, bo joj / preklinjal je, da je bilo joj // z dajalnikom izraža veliko trpljenje, žalost: joj meni, vsi so me zapustili; star. joj si ga njim ♪
  10.      jòjhata  tudi jójhata medm. (ȍ; ọ̑) star. joj, jej: jojhata, gorje meni / jojhata, ura je že minila ♪
  11.      jòjme  tudi jójme medm. (ȍ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojme, ključ sem izgubila ♪
  12.      jòjmene  tudi jójmene medm. (ȍ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojmene, kaj bo rekel oče ♪
  13.      jòjna  tudi jójna medm. (ȍ; ọ̑) izraža začudenje, presenečenje: jojna, kakšnega konja imate ♪
  14.      jòk  medm. (ȍ) pog. izraža močno zavrnitev, zanikanje: jok, ta ali nobeden; jok, ne damo jih ♪
  15.      jòv  in jóv medm. (ȍ; ọ̑) izraža telesno ali duševno trpljenje: jov, jov, stoka starka ♪
  16.      jožefinízem  -zma m (ȋ) politika avstrijskega cesarja Jožefa II., zlasti cerkvena: novo obliko odnosov med cerkvijo in državo je določil jožefinizem // gibanje, temelječe na tej politiki: janzenizem in jožefinizem ♪
  17.      júdež  -a m (ȗ) nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež // hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière - J. Vidmar) ♪
  18.      júg  in jùg júga m (ȗ; ȕ ú) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Jugoslavije / magnetna igla kaže smer sever-jug // južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug 2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr.: bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanov ♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. topla področja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni, topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga 4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga ♪
  19.      júgojúgovzhòd  -óda m (ȗ-ȗ-ȍ ȗ-ȗ-ọ̄) smer na nebu ali zemlji med jugom in jugovzhodom: na tem mestu zavije cesta proti jugojugovzhodu ♪
  20.      jugoslovánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi; jugoslovanski veleposlanik; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski dan na mednarodnem sejmu dan, ko se posveča največ pozornosti jugoslovanskim razstavljavcem, Jugoslaviji; jugoslovanski standardi; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada ♦ zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro ♪
  21.      júgovzhòd  -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in vzhodom: veter piha z jugovzhoda; oditi proti jugovzhodu 2. publ. jugovzhodni del kake geografske ali politične celote: osvojiti jugovzhod celine ♪
  22.      júgozahòd  -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba 2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države ♪
  23.      jùh  medm. (ȕ) izraža veselje, razigranost: juh, pa smo doma ♪
  24.      juhé  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhe, to bo veselo ♪
  25.      juhéj  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhej, kako bo šlo v dolino ♪

   2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA