Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
med (203-227)
- mohamedánec -nca m (ȃ) musliman: navade mohamedancev ♪
- mohamedánka -e ž (ȃ) muslimanka: mohamedanka s feredžo ♪
- mohamedánski -a -o prid. (ȃ) muslimanski: mohamedanski nagrobniki / mohamedanske dežele ♪
- mohamedánstvo -a s (ȃ) muslimanstvo: ukvarjati se z mohamedanstvom ♪
- omedíti -ím dov., omédil (ȋ í) povzročiti, da postane kaj medno, mehko: omediti sadje; te hruške se hitro omedijo; pren., ekspr. omedil se je in prišel ♪
- omedlélost -i [med in mǝd] ž (ẹ́) knjiž., redko omedlevica: lotevala se jih je omedlelost ♪
- omedléti -ím [med in mǝd] dov., tudi omedlì (ẹ́ í) 1. priti v stanje brez zavesti, zavedanja: omedleti od bolečine, strahu 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezda na nebu je omedlela in ugasnila ● zastar. fotografije so že precej omedlele obledele omedlèl in omedlél -éla -o: našli so jo omedlelo ♪
- omedlévanje -a [med in mǝd] s (ẹ́) glagolnik od omedlevati: njeno pogosto omedlevanje jih je skrbelo / omedlevanje po čem ♪
- omedlévati -am [med in mǝd] nedov. (ẹ́) 1. prihajati v stanje brez zavesti, zavedanja: od vročine so ljudje omedlevali 2. knjiž., redko izgubljati moč, slabeti: vojaki so vse bolj omedlevali; pren. njihovo navdušenje je začelo omedlevati 3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo; medleti: zarja že omedleva / ekspr. ulična svetilka omedleva slabo sveti 4. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: omedlevati po domačih krajih ♪
- omedlévica -e [med in mǝd] ž (ẹ̑) lažja, kratkotrajna nezavest: to jo je tako prestrašilo, da je padla v omedlevico; biti v omedlevici; pren., ekspr. narod se je prebudil iz omedlevice ♪
- omedlévičen -čna -o [med in mǝd] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omedlevico: omedlevične slabosti / živeti v omedlevičnih sanjah ♪
- pomedíti -ím dov., pomédil (ȋ í) redko omediti: pomediti hruške ♪
- pomedvéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. narediti koga okornega, odljudnega: zakotno življenje ga je pomedvedilo; v hribih se je čisto pomedvedil ♪
- pomohamedániti -im dov. (á ȃ) pomuslimaniti: pomohamedaniti prebivalce ♪
- premêdel -dla -o, in premèdel tudi premedèl -dla -o tudi -ó, stil. premedèl -dlà -ò [ǝu̯; druga in tretja oblika mǝd] prid. (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ) preveč medel: premedli vtisi z razstave / liki v drami so premedli / premedle barve premêdlo in premèdlo in premedló prisl.: ogenj premedlo gori ♪
- protomédik -a m (ẹ̄) nekdaj zdravnik, ki uradno vodi, nadzoruje zdravstvo: imenovati protomedika / pokrajinski protomedik ♪
- remedúra -e ž (ȗ) knjiž. izboljšanje, ureditev: remedura razmer / uvesti remedure v poslovanje izboljšave / remedure proti prekupčevanju ukrepi ♪
- smedêrevka -e ž (ē) agr. trta z velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v okolici Smedereva: gojiti smederevko // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica smederevke ♪
- sódnomedicínski -a -o prid. (ọ́-ȋ) nanašajoč se na sodno medicino: sodnomedicinska raziskovanja / sodnomedicinski inštitut ♪
- srednjemedicínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na srednjo medicinsko šolo: srednjemedicinski oddelki / publ. srednjemedicinski kader ♪
- trágikomédija -e ž (ȃ-ẹ́) 1. lit. gledališka igra, v kateri se prepletajo tragični in komični elementi: uprizoriti tragikomedijo; tragikomedija in tragedija // uprizoritev take igre: gledati tragikomedijo 2. ekspr. tragikomičen dogodek, tragikomično dogajanje: zaupati komu svojo tragikomedijo; tragikomedija življenja ♪
- umedíti -ím dov., umédil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kaj medno, mehko: umediti sadje; te hruške se hitro umedijo 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: poskušala je umediti očeta umedíti se ekspr. postati manj strog, bolj mil: glas se mu je umedil ♪
- zamedíti -ím dov., zamédil (ȋ í) začeti mediti: smreka in jelka sta že zamedili ♪
- zamedléti -ím [med in mǝd] dov., tudi zamedlì (ẹ́ í) knjiž. 1. za kratek čas omedleti: dekle je zamedlelo od strahu 2. postati manj močen, intenziven: barve na pročelju so kmalu zamedlele; zvok godal zamedli / spomin na dom je čez čas zamedlel ● knjiž., ekspr. na nebu so zamedlele zvezde so se pojavile brez močnega sijaja, svetlobe ♪
- zméda -e ž (ẹ̑) 1. stanje, ko nad stvarmi, položajem ni pregleda: delati, povzročati zmedo; zmeda na pisalni mizi / zmeda misli in pojmov 2. stanje, ko se dela, ravna brez reda, organiziranosti: na cesti je nastala zmeda; v državi vlada zmeda / družbena, gospodarska zmeda; prometna zmeda / ekspr. sejati zmedo med ljudi 3. stanje, ko kdo nima urejenih, jasnih misli, predstav: njegovo govorjenje razkriva zmedo / ekspr. v glavi ima zmedo; spravljati koga v zmedo ♪
78 103 128 153 178 203 228 253 278 303