Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

med (176-200)



  1.      medvéjka  -e ž (ẹ̑) bot. grm z navadno nazobčanimi listi in drobnimi belimi ali rožnatimi cveti v češuljah, Spiraea: cvetoča medvejka
  2.      mèdvérski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na več veroizpovedi, ver: medverski razgovori / medverska organizacija, šola
  3.      medvládje  -a s () stanje v državi po prenehanju dotedanje vlade, oblasti in pred začetkom nove: nastopilo je medvladje / to se je zgodilo v medvladju; pren. medvladje v našem kulturnem življenju
  4.      medvódje  -a s (ọ̑) geogr. svet med dvema ali več rekami, potoki: vasi na medvodju
  5.      medvôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas med vojno: v novelah je obravnavana snov iz predvojne in medvojne dobe; pomanjkanje v medvojnih letih / medvojne naloge; medvojno in povojno družbeno dogajanje // nanašajoč se na čas med prvo in drugo svetovno vojno: raziskovati medvojno literarno ustvarjanje
  6.      mèdvretênčen  in mèdvreténčen -čna -o prid. (-; -ẹ̑) ki je med vretenci: medvretenčni prostor ♦ anat. medvretenčni diskus
  7.      mèdvŕsten  -tna -o prid. (-) ki je, obstaja med vrstami: medvrstni posevki / medvrstna razdalja
  8.      mèdzavézniški  -a -o prid. (-ẹ̑) ki je, obstaja med zavezniki: medzavezniški odnosi / medzavezniška komisija
  9.      mèdzóben  -bna -o prid. (-ọ̄) ki je, obstaja med zobmi: medzobni prostor ♦ lingv. medzobni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih
  10.      mèdzvézden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki je, obstaja med zvezdami: medzvezdni prostor ♦ astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru
  11.      Arhimédov  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, oporateh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej
  12.      commédia dell'árte  commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom
  13.      dromedár  -ja m (á) enogrbi velblod: skoraj vso pot so jahali na dromedarjih
  14.      ganiméd  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. mlad, lep strežnik, točaj: stregla sta dva livrirana ganimeda
  15.      homedráti  -ám nedov.) ekspr. počasi, nerodno hoditi: pastir je homedral za ovcami
  16.      intermédij  -a m (ẹ́) gled. kratko koreografsko, glasbeno, dramsko delo, vrinjeno v odrsko uprizoritev: plesni intermedij
  17.      izmed  predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja med čim: luna posije izmed oblakov / zastar. kamen štrli izmed zelenja iz 2. navadno v zvezi z eden za izražanje izbora, ločevanja, izvzemanja: eden izmed stražnikov ga je opazil; kdo izmed vas ima to pravico; najboljši izmed učencev bo nagrajen / ta dan je izmed najlepših v življenju med najlepšimi; eden izmed največjih skladateljev ● publ. odbor izvoli predsednika izmed sebe med svojimi člani; zastar. žival je bila nekaj izmed psa in volka je bila podobna psu in volku
  18.      komédija  -e ž (ẹ́) 1. gledališka igra vesele, šaljive vsebine: pisal je drame in komedije; antična, sodobna komedija; lahkotna komedija / igrati, nastopati v komediji / bulvarska komedija; komedija v treh dejanjih ♦ lit. karakterna komedija // uprizoritev take igre: gledati komedijo / dobro obiskana komedija / v kinu predvajajo ameriško barvno komedijo 2. ekspr. zabavno, smešno dogajanje: take komedije pa še ne pomnim / v tej hiši je vedno komedija je vedno veselo, zabavno 3. nav. mn., ekspr. neprijetnosti, težave: s teboj so zmeraj komedije; boji se, da jim ne bi povzročil kakšnih komedij / ne delaj komedij zaradi take malenkosti ● ekspr. z menoj že ne bodo zganjali komedije se norčevali iz mene; ekspr. on opravi take reči brez komedij brez težav, zapletov, zlasti nepotrebnih; ekspr. dovolj je te komedije, izginita čimprej izraža zahtevo po prenehanju določene aktivnosti, zlasti neprijetne
  19.      komedijánt  in komedijànt -ánta m (ā á; á) 1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti s šalami, rokohitrstvom: komedijant s čašo in kockami; čarovnije komedijantov / ekspr. ta fant je pa res pravi komedijant 2. ekspr. kdor se kaže drugačnega, kot je, se pretvarja: kakšnega komedijanta pa igraš pred ljudmi / bil je spreten politični komedijant 3. zastar. igralec, ki igra komične vloge; komik: gledališče ima dobrega komedijanta // (gledališki) igralec sploh: postal je komedijant / potujoči komedijanti
  20.      komedijántka  -e ž (ā) ženska oblika od komedijant: nastop komedijantke / odkril je, da je čisto navadna komedijantka
  21.      komedijántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na komedijante: ima komedijantski glas / komedijantska zabava / komedijantska pobožnost / to je sad bogate komedijantske tradicije / komedijantski voz
  22.      komedijántstvo  -a s (ā) lastnost, značilnost komedijantskega: njegovo komedijantstvo je bilo občudovanja vredno / ekspr. bil je spreten v političnem komedijantstvu / uprizoritev je bila polna žlahtnega odrskega komedijantstva / ljudem se hoče komedijantstva komedijantskih zabav, šal
  23.      komédijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na komedijo: komedijski zaplet / mojstri komedijske zvrsti / komedijski element drame
  24.      komediográf  -a m () kdor piše komedije: največji živeči komediograf
  25.      komediografíja  -e ž () lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je komedija: proučevanje komediografije // komediografska dela, komedije: značilnost Gogoljeve komediografije

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA