Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
med (1.003-1.027)
- diaskopíja -e ž (ȋ) med. rentgensko presvetljevanje: diaskopija pljuč ♪
- diástola -e ž (ā) med. razširitev, razširjanje srca pri utripanju ♪
- diatermíja -e ž (ȋ) med. pregrevanje tkiva, organov z električnim tokom visoke frekvence: zdraviti revmo z diatermijo ♪
- diatéza -e ž (ẹ̑) med. nagnjenost organizma h kaki bolezni: hemoragična diateza ♪
- díči medm. (ȋ) pri igri z otrokom ob posnemanju jahanja izraža spodbudo, veselje: Diči, diči, diča, urno na konjiča (O. Župančič) ♪
- dídel [dǝl] medm. (ȋ) posnema glasove (enolične) godbe: didel didel didel didel di / didel didel dačka ♪
- dideldáj [dǝl] medm. (ȃ) posnema glasove (enolične) godbe: lajna poje dideldaj dideldu ♪
- dideldú [dǝl] medm. (ȗ) posnema glasove (enolične) glasbe: lajna poje dideldaj dideldu ♪
- dietétika -e ž (ẹ́) med. nauk o posebni in pravilni prehrani, zlasti za bolnike: terapevtska dietetika / dietetika kajenja ♪
- diferénca -e ž (ẹ̑) 1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi; razlika, razloček: ugotoviti diferenco; diferenca med letno in zimsko temperaturo v Sloveniji je velika; diference med spoloma / knjiž. diference v pogledih na vprašanje; med njima je prišlo do diferenc neskladja, nesoglasja 2. mat. število, ki se dobi pri odštevanju: pri preizkusu je dognal, da je v diferenci napaka / logaritemska diferenca diferenca med danim logaritmom in logaritmom, ki je v logaritemskih tablicah ♪
- diferenciálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diferencial ali diferenco: diferencialno kolesje / diferencialno in integralno računanje / diferencialni znaki razlikovalni, razločevalni znaki ◊ bot. diferencialna rastlina rastlina, ki je značilna za razlikovanje dveh rastlinskih združb; ekon. diferencialna carina izjemna višja carina; diferencialna zemljiška renta zemljiški donos, povečan zaradi večje plodnosti ali boljše lege; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; diferencialna enačba enačba, v kateri nastopajo odvodi funkcije; psih. diferencialna psihologija psihologija, ki proučuje psihične razlike med posamezniki ali skupinami; šol. diferencialni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole; žel. diferencialna tarifa tarifa za prevoz blaga ali oseb, večja
ali manjša od tiste, ki splošno velja ♪
- difteríja -e ž (ȋ) med. davica: preboleti difterijo; bacil difterije; epidemija difterije ♪
- difúzen -zna -o prid. (ȗ) enakomerno razdeljen, razpršen: difuzna obarvanost cvetnih listov; difuzna svetloba / difuzna razsvetljava; pren. ta duševna napetost se pojavlja v difuznih občutjih ♦ med. difuzno vnetje potrebušnice vnetje, enakomerno razdeljeno po vsej potrebušnici ♪
- digestíja -e ž (ȋ) med. prebava ♪
- digitálen -lna -o prid. (ȃ) med. opravljen s prsti, prsten: digitalna preiskava ◊ elektr. digitalni računalnik računalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti ♪
- díhanje -a s (í) glagolnik od dihati: slišati je bilo težko dihanje; enakomerno, hropeče, pravilno dihanje; dihanje skozi nos, usta / dihanje rastlin / tkanina naj ne ovira dihanja kože stika kože z zrakom; dihanje lesa, usnja prepuščanje zraka in vlage ◊ biol. celično ali notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; med. globoko dihanje; prsno dihanje pri katerem se širi in oži prsni koš; trebušno dihanje pri katerem se širi in krči trebušna prepona; umetno dihanje umetno dovajanje zraka v pljuča ♪
- dihotomíja -e ž (ȋ) knjiž. delitev, ločevanje na dva med seboj nasprotna dela: dihotomija med fizičnim in umskim delom ♪
- díjo medm. (ȋ) klic konju naprej!: ošvrknil je konja in zavpil: dijo ♪
- diktírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre // dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral ♪
- dilatácija -e ž (á) 1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic // med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice 2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se naredi zaradi predvidenega raztezanja ali posedanja: dilatacije na betonskih cestah ♪
- dilatírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. fiz. večati svoje razsežnosti, raztezati se: snovi dilatirajo // med. večati svojo prostornino; širiti se, razširjati se: srce dilatira; preh. dilatirati požiralnik 2. grad. delati v gradbenem objektu dilatacijo: dilatirati cesto, zgradbo ♪
- diléma -e ž (ẹ̑) položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma: v dilemi med gledališčem in kinom bi se odločil za gledališče; dilema med klasično in zabavno glasbo / biti, znajti se v dilemi / moralne dileme glavnega junaka v romanu; ustvarjalne dileme najmlajše generacije / publ. dileme človekovega obstoja vprašanja, problemi ♪
- dímeljnica -e [mǝl] ž (ȋ) anat. parna kost medenice v dimljah ♪
- dímlje -melj ž mn. (ȋ ȋ) anat. spodnji del trupa med trebuhom in stegni: bolečine v dimljah ♪
- dín medm. (ȋ) posnema glas zvona: iz zvonika se sliši: din din din ♪
878 903 928 953 978 1.003 1.028 1.053 1.078 1.103