Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mas (223-247)



  1.      siromášenje  -a s (á) glagolnik od siromašiti: očitati komu siromašenje prebivalstva / tak odnos povzroča siromašenje jezika
  2.      siromašênje  in siromášenje -a s (é; á) glagolnik od siromašeti: vedno večje siromašenje prebivalstva; bogatenje in siromašenje / duhovno siromašenje
  3.      siromašéti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati siromašen: prebivalstvo je začelo siromašeti / ekspr. duhovno siromašeti
  4.      siromášiti  -im nedov.) 1. povzročati, da kdo postane siromašen: siromašiti prebivalstvo / ekspr. to jih duševno siromaši 2. številčno manjšati: z nedovoljenim lovom siromašijo ribji zarod
  5.      siromáški  -a -o prid. (á) star. siromašen: siromaški ljudje / siromaška hiša; siromaška obleka siromáško prisl.: siromaško živeti; bil je siromaško oblečen
  6.      siromášnost  -i ž (á) lastnost, značilnost siromašnega: siromašnost ljudi / siromašnost zemlje
  7.      siromáštvo  -a s () 1. stanje siromašnega človeka: očitala mu je siromaštvo; bogastvo in siromaštvo / živeti v siromaštvu / pohištvo kaže siromaštvo / siromaštvo vaščanov siromašnost / ekspr. duhovno, jezikovno siromaštvo 2. knjiž., ekspr. siromašni ljudje: siromaštvo je prihajalo k njemu po pomoč
  8.      smash  -a [smêš] m () šport., pri igrah z žogo močen udarec od zgoraj navzdol, da zleti žoga na polje nasprotnega igralca
  9.      maševánje  -a s (-) glagolnik od somaševati: somaševanje je vodil nadškof
  10.      maševáti  -újem nedov. (-) rel. skupno maševati: somaševali so škof in več duhovnikov / s papežem so somaševali novi kardinali
  11.      sporazumáški  -a -o prid. (á) nav. slabš. ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: sporazumaški človek / sporazumaška politika
  12.      sporazumáštvo  -a s () nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: oportunistično, neznačajno sporazumaštvo / boril se je proti njegovemu sporazumaštvu z buržoazijo
  13.      šémast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. 1. neprimeren, smešen: šemasto oblačilo 2. nespameten, neumen: šemast človek
  14.      šlamástika  -e ž (á) zastar. neprijeten, zapleten položaj: izkopati se iz šlamastike
  15.      štrámast  -a -o prid. (á) nar. omejen, neumen: štramast človek; bila je malo štramasta
  16.      šumástiti  -im nedov.) knjiž. glasno šumeti: suho listje mu je šumastilo pod nogami / sedel je za mizo in šumastil s časopisom / jež je šumastil po listju
  17.      mast  -a -o prid. (á) nar. vzhodno omotičen, mlahav: bil je ves tamast od ležanja
  18.      Thómasov  -a -o [tom-] prid. (ọ̑) v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
  19.      toponomástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na toponomastiko: etnografske in toponomastične ostaline / toponomastična razprava
  20.      toponomástika  -e ž (á) lingv. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko
  21.      trahomáš  -a m (á) žarg., med. trahomski bolnik: odstotek trahomašev
  22.      mast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmast otrok; v mladosti je bil zelo trmast; trmasta in sitna ženska / trmasto vedenje / ekspr. če boš dovolj trmast, boš uspel vztrajen, odločen // ki kljub prigovarjanju noče storiti česa: kadar je trmast, pri njem nič ne dosežeš / trmast osel; trmasta mula; biti trmast kot vol 2. ekspr. ki se nerad oblikuje: trmasti lasje ∙ nar. trmasta gabrova grča ki se težko kolje, cepi masto prisl.: trmasto vztrajati pri čem; trmasto stisnjena usta; trmasto zagnan v delo
  23.      zakmášen  -šna -o prid. () pog., ekspr. prazničen, boljši: zakmašni suknjič; zakmašna obleka zakmášno prisl.: zakmašno se obleči
  24.      zalomástiti  -im dov.) silovito, hrupno iti skozi kaj ovirajočega: zalomastili smo skozi nizko grmičje // ekspr. silovito, hrupno iti sploh: jezen je zalomastil po stopnicah
  25.      zamaskírati  -am dov. () s prenarejanjem videza narediti, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikriti, skriti: izkopali so jamo in jo zamaskirali; zamaskirati jezo z navidezno ravnodušnostjo // voj. narediti kaj podobno okolici in s tem neopazno: zamaskirati bunker, letališče; vojaki so se zamaskirali z vejami in travo zamaskírati se z uporabo maske spremeniti svoj videz: pred ropom so se zamaskirali zamaskíran -a -o: spretno zamaskiran vhod; dobro zamaskirani roparji

   98 123 148 173 198 223 248 273 298 323  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA