Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

marin (46)



  1.      marína  -e ž () 1. um. slika, na kateri je upodobljen morski motiv: razstavljati krajine in marine; slikar marin 2. navt. pristanišče za jahte: urediti marino; piranska marina 3. zastar. mornarica: vojake je služil pri marini
  2.      marináda  -e ž () gastr. gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za preliv ali za konzerviranje: narediti marinado; pečene ribe politi z marinado / ribja marinada z marinado polita riba
  3.      marínar  -ja m () nižje pog. mornar: bele uniforme marinarjev
  4.      marínec  -nca m () publ., zlasti v ameriškem okolju pripadnik vojne mornarice: poročilo o spopadu ameriških marincev z gverilci
  5.      maríner  -ja m () alp. reševalna priprava za prenašanje ali prevažanje ponesrečencev: kmalu po nesreči so prispeli reševalci z marinerjem
  6.      marinírati  -am nedov. in dov. () gastr. pripravljati ali konzervirati jed z marinado: marinirati meso, ribe mariníran -a -o: marinirane gobe, ribe; marinirana perutnina
  7.      mariníst  -a m () um. umetnik, ki slika marine: slaven marinist
  8.      marinízem  -zma m () lit. s tropi in figurami zelo obloženi stil italijanskega literarnega baroka
  9.      akvamarín  -a m () zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom // zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom
  10.      akvamarínski  -a -o prid. () nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knjiž. akvamarinski somrak Egipta
  11.      kumarín  -a m () farm. bela, močno dišeča snov, katere spojine se uporabljajo proti strjevanju krvi: diši po kumarinu
  12.      róžmarin  in rožmarín -a m (ọ̑; ) sredozemska grmičasta rastlina z ozkimi močno dišečimi listi in drobnimi modrikastimi cveti: rožmarin diši, se posuši / pripeti fantu rožmarin vejico rožmarina; dodati golažu rožmarin vršiček rožmarinabot. divji rožmarin navadna rožmarinka; nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus
  13.      rožmarínček  -čka m () 1. ekspr. manjšalnica od rožmarin: rožmarinček se je posušil 2. agr. drobnejše kiselkasto jabolko rožnato rumene barve: zreli rožmarinčki
  14.      rožmarínka  -e ž () bot., navadno v zvezi navadna rožmarinka močvirska grmičasta rastlina s suličastimi listi in visečimi rdečkastimi cveti, Andromeda polifolia
  15.      róžmarinov  in rožmarínov -a -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na rožmarin: rožmarinov cvet; rožmarinova vejica / rožmarinovo olje
  16.      sejmarína  -e ž () pristojbina za prodajni prostor na sejmu: plačati, pobirati sejmarino
  17.      tamarínda  -e ž () bot. visoko tropsko drevo z rumenkastimi cveti, katerega plodovi se uporabljajo v zdravilstvu in prehrani, Tamarindus indica: poprovci in tamarinde
  18.      ultramarín  -a m () 1. navadno temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: prstan z ultramarinom / ogrlica z vijoličastim, zelenim ultramarinom; ultramarin in lazurit ♦ min. rudnina natrijev kalijev aluminijev silikat s primesmi 2. temno modra barva: na sliki prevladuje ultramarin; pobarvati z ultramarinom; neskl. pril.: ultramarin barva; prisl.: ultramarin modra barva
  19.      ultramarínski  -a -o prid. () nanašajoč se na ultramarin: ultramarinski nakit / ultramarinska modrina / ultramarinski odtenek modre barve ultramarínsko prisl.: ultramarinsko moder
  20.      azúr  -a m () knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin // nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru
  21.      bazílika 2 -e ž () bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike
  22.      beríl  -a m () min. heksagonalni berilijev in aluminijev silikat: akvamarin in smaragd sta različka berila
  23.      bréskvica  -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici 2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici
  24.      cinóber  -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin
  25.      duét  -a m (ẹ̑) 1. muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili: duet Janka in Marinke iz drugega dejanja Prodane neveste; duet za dve violini // izvajanje take skladbe: vadita duet za nocojšnjo predstavo / to je bil čudovit duet / peti v duetu 2. kor. ples dveh plesalcev na isto glasbo, ki po vsebini kaže kak odnos med njima

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA