Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mant (191)

1.      mánta  -e ž (ȃ) rib. velika morska riba v obliki romba, Manta birostris ♪
2.      mántika  -e ž (á) v nekaterih antičnih religijah napovedovanje človekove usode iz znamenj: odklanjati, priznavati mantiko ♪
3.      mantílja  -e ž (ȋ) zlasti v španskem okolju veliko čipkasto žensko pokrivalo za glavo in ramena: kodri so se ji usipali izpod mantilje; pokrivati se z mantiljo; dama z belo, črno mantiljo / zdaj so v modi mantilje ♪
4.      mantísa  -e ž (ȋ) mat. decimalni del logaritma ♪
5.      alarmánten  -tna -o prid. (ȃ) ki zbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi; spet krožijo alarmantne vesti; alarmantno znamenje bolezni ♪
6.      démant  -a m (ẹ̑) knjiž. diamant: brusiti demante; kapljice so se svetile kakor demanti; trd ko demant / steklarski demant; pren. njene oči so dva črna demanta ♪
7.      démanten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamanten: demantna krona / demantni lesk / demantni sveder ♪
8.      demánti  -ja m (ȃ) razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti ♪
9.      demantíranje  -a s (ȋ) glagolnik od demantirati: demantiranje poročila ♪
10.      demantírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice // zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira demantíran -a -o: demantirane izjave ♪
11.      démantov  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamantov: demantov lesk, sijaj ♪
12.      deromantizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti, odstraniti romantičnost: pisatelj je v romanu življenje deromantiziral deromantizíran -a -o: deromantizirana romantika ♪
13.      diamánt  -a m (ā) 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom ∙ publ. črni diamant premog 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom ◊ min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom ♪
14.      diamánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diamant: diamantni lesk / zlat diamantni prstan; diamantna krona ● diamantna poroka šestdesetletnica poroke; biserna poroka ◊ teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico ♪
15.      diamántov  -a -o (ā) pridevnik od diamant: diamantov lesk, sijaj ♪
16.      diplománt  -a m (ā á) kdor je diplomiral: diplomanti slavistike odhajajo predvsem v profesuro; povojni diplomanti; diplomanti glasbene, igralske akademije; skrbeti za izpopolnjevanje diplomantov; število diplomantov narašča iz leta v leto / diplomant ekonomske srednje šole ♪
17.      diplomántka  -e ž (ā) ženska, ki je diplomirala: diplomantka ekonomske fakultete ♪
18.      formánt  -a m (ā) lingv. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko, obrazilo ♪
19.      hirománt  -a m (ā á) kdor se ukvarja s hiromantijo: grafologi in hiromanti ♪
20.      hiromantíja  -e ž (ȋ) napovedovanje človekove usode iz črt na dlani: ukvarjati se s hiromantijo ♪
21.      hiromántika  -e ž (á) hiromantija ♪
22.      informánt  -a m (ā á) publ. anketiranec, izpraševanec: pri anketiranju je upoštevana tudi starost informantov ♪
23.      lamantín  -a m (ȋ) zool. v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim repom, Trichechus ♪
24.      nekromantíja  -e ž (ȋ) v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo ♪
25.      nekromántika  -e ž (á) nekromantija ♪

1 26 51 76 101 126 151 176