Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mansarden (1)


  1.      mansárden  -dna -o prid. (ȃ) podstrešen: mansardna soba; mansardno stanovanje ◊ grad. mansardna streha streha, katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol; mansardno okno okno v delu strehe, zlomljenem pod topim kotom navzdol; mansardno stanovanje stanovanje, urejeno neposredno pod mansardno streho ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA