Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

manganov (7)

1.      mangánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mangan: manganova ruda / manganov dioksid ♪
2.      mangánovec  -vca m (ȃ) petr. ruda, ki vsebuje mangan: kopati manganovec ♦ min. rjavi manganovec rudnina manganov dioksid; piroluzit ♪
3.      ferít  -a m (ȋ) 1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi: manganov ferit; proizvodnja feritov in magnetov; uporaba feritov v elektroniki 2. metal. čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
4.      mangánski  -a -o prid. (ȃ) kem. manganov: manganska ruda / manganska litina ♪
5.      piroluzít  -a m (ȋ) min. rudnina manganov dioksid, rjavi manganovec ♪
6.      rúda  -e ž (ú) zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude ♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene ♪
7.      volframít  -a m (ȋ) min. rudnina železova in manganova sol volframove kisline: pridobivati volfram iz volframita ♪