Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

male (341)



  1.      málenica  -e ž (á) nar. mlin, zlasti kot prostor: kdo dela v malenici, gospodar ali sin
  2.      malénkost  -i ž (ẹ́) 1. kar je malo pomembno, nepomembno: zaradi take malenkosti ni treba hoditi tja; o vsaki malenkosti, ki jo je naredil, je pripovedoval; drobnarije in malenkosti / ekspr. joka, pritožuje se za vsako malenkost // v povedni rabi izraža majhno pomembnost, nepomembnost: pet milijonov, to res ni malenkost / kot vzklik »Janez, hvala za knjigo.« »Oh, malenkost« // v povedni rabi izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: nesti vrečo po stopnicah je njemu, zanj malenkost; vse to opraviti v enem dnevu ni nobena malenkost 2. ekspr. malo pomemben, malo vreden predmet: take malenkosti mu ne moremo podariti; za rojstni dan sem ti kupil to malenkost; vsakokrat je prinesel za otroke kako malenkost 3. pog., z rodilnikom zelo majhna količina: s seboj smo vzeli malenkost hrane / zvečer bi kako malenkost popili / stopi še malenkost stran 4. nav. šalj., v zvezi moja malenkost jaz: prišli bomo žena, sin in moja malenkost
  3.      malénkosten  -tna -o prid. (ẹ́) nav. ekspr. zelo majhen: stroški so malenkostni; imeti malenkostno prednost // ki pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: to je malenkosten človek; ne bodi malenkosten / očitati komu malenkostne motive malénkostno prisl.: načrt bo treba malenkostno popraviti; malenkostno zamerljiv
  4.      malénkostnež  -a m (ẹ́) ekspr. kdor pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: ne bo sitnaril, ker ni malenkostnež / malenkostnež je, zato je hitro užaljen
  5.      malénkostnost  -i ž (ẹ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost malenkostnega: malenkostnost okolja ga je ovirala v dejavnosti / težko je prenašal njeno malenkostnost / ogibati se vsake malenkostnosti
  6.      àbnormálen  -lna -o prid. (-) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
  7.      animálen  -lna -o prid. () živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti
  8.      anomálen  -lna -o prid. () knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja; anomalna rast
  9.      ànormálen  -lna -o prid. (-) ki ni normalen; nepravilen, nenavaden: anormalen potek bolezni
  10.      centezimálen  -lna -o prid. () ki temelji na delitvi enote na sto delov, stotinski: centezimalni sestav / centezimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme s stokrat lažjimi utežmi
  11.      decimálen  -lna -o prid. () ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmibiblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote
  12.      delojemálec  -lca [c in lc] m () kdor drugemu za plačilo opravlja delo: spor med delodajalci in delojemalci
  13.      dermálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dermo, kožen: dermalni izrastek
  14.      dojemálec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor dojema umetnino: likovni izraz se razvija neodvisno od svojega dojemalca; odnos med ustvarjalcem in dojemalcem
  15.      dojemálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dojemanje: dojemalna sposobnost / dojemalni organi
  16.      duodecimálen  -lna -o prid. () mat. dvanajstiški: duodecimalni sistem
  17.      éktodermálen  -lna -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na ektoderm: ektodermalna plast gastrule / ektodermalna povrhnjica
  18.      epidermálen  -lna -o () pridevnik od epidermis: epidermalna tvorba
  19.      formálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na formo: a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda ◊ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole formálno prisl.: delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe
  20.      hídrotermálen  -lna -o prid. (-) petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo: hidrotermalne raztopine / hidrotermalni mineral rudnina, ki se izloči iz naravne vroče vodne raztopine; hidrotermalna metamorfoza spremembe kamnin pod vplivom vročih vodnih raztopin hídrotermálno prisl.: pirit nastaja hidrotermalno
  21.      infinitezimálen  -lna -o prid. () knjiž., redko zelo majhen, neznaten: s tem aparatom je mogoče meriti tudi infinitezimalne razdalje ◊ mat. infinitezimalni račun račun, ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa
  22.      ìnformálen  -lna -o prid. (-) knjiž., redko neformalen: informalne poteze umetniškega dela / informalna skupina ljudi
  23.      izžemálec  -lca [c in lc] m () ekspr. izkoriščevalec: izkoriščani se upirajo izžemalcem; tuji izžemalci
  24.      izžemálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izžemanje: izžemalna politika ◊ papir. izžemalni stroj stroj za odstranjevanje vode iz celuloze, lesovine
  25.      jemálec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj jemlje, vzame: zmeraj je več jemalcev kot dajalcev / jemalci posojil

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA