Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mal (51-75)



  1.      malínje  -a s () malinovo grmičevje: na poseki raste malinje
  2.      malínov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na maline: malinov sok; malinova marmelada / malinov nasad / malinov okus malínovo prisl.: malinovo rdeč
  3.      malínovec  -vca m (í) osvežujoča pijača iz malinovega soka in vode ali sodavice: piti malinovec / malinovec s slatino // malinov sok: kupiti steklenico malinovca // umetno narejen sirup z malinovim okusom
  4.      malínovje  -a s (í) malinovo grmičevje: na poseki raste malinovje
  5.      málinski  -a -o prid. (á) star. mlinski: malinski kamen; malinsko kolo
  6.      malíški  -a -o prid. () knjiž. nanašajoč se na malike: mališka svetišča / mališki izraz
  7.      malíti  -ím nedov. ( í) knjiž., redko omalovaževati, podcenjevati: ista dela je nekaj časa malil, nekaj časa pa povzdigoval
  8.      málko  prisl. (ā) star. malo, malce: glas se mu malko trese / prinesi malko drv
  9.      malkontènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž. nezadovoljnež, godrnjač: prenapeti malkontenti
  10.      málo  prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič 2. izraža majhno količino ali mero a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dušika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal // ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo 3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli? 4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna 5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo 6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo 7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka ● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo
  11.      malo... 1 ali málo... prvi del zloženk () nanašajoč se na mali, majhen: malokalibrski, malolastniški, malolitražen; malomeščan
  12.      malo... 2 ali málo... prvi del zloženk (á) nanašajoč se na malo: maločlenar, malokrvnost; malokateri
  13.      malobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: malobeseden človek; postal je malobeseden // knjiž., redko ki obsega malo besed: malobeseden odgovor
  14.      malobesédnost  -i ž (ẹ̑) redkobesednost: njegovo malobesednost je bolj cenil kot zgovornost nekaterih drugih znancev / malobesednost odgovora
  15.      malobrížen  -žna -o prid. () star. ki kaže malo zanimanja, ravnodušen: pripovedovati malobrižnim ljudem; malobrižen do dela; malobrižen za življenje okrog sebe / hoditi z malobrižnim korakom malobrížno prisl.: malobrižno odgovoriti
  16.      malobrížnost  -i ž () star. lastnost, značilnost človeka, ki kaže malo zanimanja, ravnodušnost: malobrižnost do vsega / bolezen se je ponovila zaradi bolnikove malobrižnosti; z malobrižnostjo povzročiti nesrečo z malomarnostjo
  17.      máloburžoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (-) knjiž. drobnoburžoazen, malomeščanski: maloburžoazni sloji / maloburžoazni filistri
  18.      malocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica // ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum
  19.      maločlénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz malo členov, Oligomeria: mnogočlenarji in maločlenarji
  20.      málodanè  prisl. (á-) knjiž. skoraj: igra je malodane pri kraju; malodane vsi so proti
  21.      malodóbrn  -a -o prid. (ọ̄) zastar. ničvreden, malovreden: malodobrn človek; v tatvino ga je zapeljala njegova malodobrna družba / tako dokazovanje je malodobrno
  22.      malodúšen  -šna -o prid.) ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem malodúšno prisl.: malodušno govoriti malodúšni -a -o sam.: govoril je tako odločno, da so se tudi najbolj malodušni nekoliko pomirili; v njegovem govorjenju je bilo nekaj malodušnega
  23.      malodúšje  -a s () stanje človeka, ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: kljub neuspehu ga ni prevzelo malodušje; malodušje je zajelo vso skupino; kazati, vzbujati malodušje; pretirana samozavest in malodušje
  24.      malodúšnež  -a m () ekspr. malodušen človek: biti malodušnež; med branilci ni bilo niti enega malodušneža; vzdramiti malodušneže
  25.      malodúšnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost malodušnega človeka: boriti se proti malodušnosti tovarišev / po neuspehu se ga je lotila malodušnost; premagati malodušnost / iz malodušnosti je opustil študij

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA