Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mal (176-200)

176.      amalgamíranje  -a s (ȋ) glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje ◊ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine ♪
177.      amalgamírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker // obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo amalgamírati se publ. združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom ♪
178.      amalgámski  -a -o (ȃ) pridevnik od amalgam: amalgamska plomba ♪
179.      animálen  -lna -o prid. (ȃ) živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti ♪
180.      animáličen  -čna -o prid. (á) animalen: animalični nagoni / ekspr. polastil se ga je animaličen strah ♪
181.      animáličnost  -i ž (á) animalnost: elementarna animaličnost glavnega junaka ♪
182.      animalíst  -a m (ȋ) umetnik, ki upodablja živali: bil je žanrist in animalist ♪
183.      animálnost  -i ž (ȃ) lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku ♪
184.      anomálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja; anomalna rast ♪
185.      anomalíja  -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija; odpraviti anomalije; tako je prišlo do težkih anomalij; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija ♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto ♪
186.      anomálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost anomalnega: anomalnost rasti ♪
187.      ànormálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ni normalen; nepravilen, nenavaden: anormalen potek bolezni ♪
188.      ànormálnost  -i ž (ȁ-ȃ) lastnost, značilnost anormalnega: anormalnost razvoja ♪
189.      bínormála  -e ž (ȋ-ȃ) geom. premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki ♪
190.      centezimálen  -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na sto delov, stotinski: centezimalni sestav / centezimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme s stokrat lažjimi utežmi ♪
191.      decimálen  -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote ♪
192.      decimálka  -e ž (ȃ) mat. znak, ki stoji v številki za decimalno vejico: napisati decimalko / računati na dve decimalki ♪
193.      delojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor drugemu za plačilo opravlja delo: spor med delodajalci in delojemalci ♪
194.      dermálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dermo, kožen: dermalni izrastek ♪
195.      dojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor dojema umetnino: likovni izraz se razvija neodvisno od svojega dojemalca; odnos med ustvarjalcem in dojemalcem ♪
196.      dojemálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dojemanje: dojemalna sposobnost / dojemalni organi ♪
197.      domála  prisl. (ȃ) knjiž. skoraj, do malega: domala vsi so tukaj; otok je domala brez zelenja; domala plešast / toča je domala uničila pšenico ♪
198.      dosegamál  [au̯] prisl. (ȃ) zastar. dozdaj, doslej: dosegamal je šlo dobro ♪
199.      dosihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. dozdaj, doslej: dosihmal se nista poznala ♪
200.      dotegamál  [au̯] prisl. (ȃ) zastar. dozdaj, doslej: dotegamal se ni oglasil ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276