Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mal (1.476-1.500)



  1.        in ne vez. () v vezalnem priredju za vezanje zanikanih, navadno pojmovno sorodnih stavčnih členov ali stavkov: ne bo ga danes ne jutri; nima očeta ne matere / ni pozdravil ne odgovoril; nisem ga videl ne slišal // ekspr., v zvezi nene za poudarjeno izključevanje pri vezanju takih stavčnih členov ali stavkov: ne zna ne brati ne pisati; ne jaz ne ti ne bova odgovarjala / ne eden ne drugi ni bil izvoljen; tega ni storil ne Janez ne Lojze / nisem ga ne videl ne slišal / ne zadrži ga ne dež ne burja ne mraz / pri naštevanju se piše tudi z vejico po njej nima nič: ne ust, ne oči, ne nosu, ne las ● ekspr. ni rekel ne bev ne mev prav nič; ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. nadlog ni ne konca ne kraja zelo dolgo trajajo, jih je veliko; ekspr. zanjo ne mara ne malo ne dosti prav nič; ekspr. ne more ne naprej ne nazaj ne more se premakniti; nima nobene možnosti
  2.      nèaktívnost  -i ž (-) lastnost neaktivnega človeka: neaktivnost članov / delo ni napredovalo zaradi njegove neaktivnosti / prepustil se je malodušnosti in neaktivnosti
  3.      nebésa  -bés s mn. (ẹ́ ẹ̄) 1. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani: pekel, vice in nebesa / iti v nebesa / pri omenjanju pokojnega rajnki, Bog mu daj nebesa, je bil pravičen mož / ekspr. prositi nebesa milosti Boga 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je nebesa / to so prava nebesa za plesalce / narediti si nebesa na zemlji 3. knjiž. navidezno usločena ploskev nad obzorjem; nebo: oblaki so zatemnili nebesa; sinja nebesa 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nebes izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: njihovo gorje kipi do nebes / hvaliti, povzdigovati koga do nebes 5. v medmetni rabi, v zvezi sveta nebesa izraža a) nejevoljo, nestrpnost: sveta nebesa, boš tiho ali ne b) začudenje, navdušenje: sveta nebesa, kako je lepo ● ekspr. z njihovim prihodom so se mu odprla nebesa je postal zelo srečen, zadovoljen; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih, malih nebesih zelo srečen; godi se mu kot v nebesih zelo dobro; to je gotovo kakor bog v nebesih to je res, resnično; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnostrel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih
  4.      nečást  -í ž () knjiž. omalovaževanje, podcenjevanje: težko je prenašal nečast in prezir // evfem. sramota: delati komu nečast; spraviti koga v nečast
  5.      nečásten  -tna -o prid. (á) 1. evfem. sramoten: nečastna afera, zadeva; storiti nečastno dejanje 2. zastar. ničvreden, malovreden: nečasten človek
  6.      nečástnež  -a m () zastar. ničvreden, malovreden človek: veljal je za nečastneža
  7.      nečéd  -i ž (ẹ̑) star. ničvreden, malovreden človek: možakar je prava nečed / kot psovka molči, nečed ti grda
  8.      nečéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. knjiž. ničvreden, malovreden: ogibaj se ga, nečeden človek je / ukvarja se z nečednim poslom 2. evfem. umazan, zanemarjen: miza je pogrnjena z nečednim prtom; živi v zapuščeni, nečedni hiši ● knjiž. govori nečedne besede govori nespodobno, neprimerno; star. tisto nečedno bolezen je dobil spolno bolezen nečédno prisl.: nečedno govoriti, ravnati
  9.      nečédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ničvreden, malovreden človek: kaj takega lahko stori le kak nečednež / kot psovka ne smej se mi, nečednež
  10.      nečédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ničvreden, malovreden človek: reci mu, naj se ne druži s tem nečednikom
  11.      nečédnost  -i ž (ẹ́) knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti // lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje
  12.      nečístnik  -a m () star. ničvreden, malovreden človek: pijanci in nečistniki / razbrzdanec je in nečistnik vlačugar
  13.      nèdáven  -vna -o prid. (-á) časovno malo odmaknjen (v preteklost): nedavni časi / nedavna preteklost bližnja / star. do nedavnega časa sta bila prijatelja do pred kratkim nèdávno prisl.: sporazum so nedavno podpisali / nedavno (tega) sem ga obiskal pred kratkim; sam.: do nedavnega je bil zdrav; odločba je še pred nedavnim veljala
  14.      nèdiscipliníran  -a -o prid. (-) ki ni discipliniran, se ne podreja disciplini: malomaren, nediscipliniran delavec / nedisciplinirani tekmovalci, učenci; nesrečo je zakrivil nediscipliniran voznik / nedisciplinirano ravnanje, vedenje
  15.      nèdohránjen  -a -o prid. (-ā) premalo, preslabo hranjen: ta okrevališča so namenjena predvsem nedohranjenim otrokom / nedohranjen in izčrpan je
  16.      nèdólgo  in nè dólgo [g] prisl. (-ọ́) knjiž. malo, nekoliko (časa): nedolgo potem se je preselil; nedolgo po začetku predstave; nedolgo pred smrtjo / čez nedolgo časa smo pristali / nedolgo od tega je živel tukaj pred kratkim
  17.      nèdostópnost  tudi nèdostôpnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost, značilnost nedostopnega: nedostopnost zemljišča / nedostopnost listin, virov / njegova nedostopnost za kritiko mu ne bo v korist nedovzetnost / dekletova nedostopnost mu je jemala pogum
  18.      negóda  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami
  19.      negodè  -éta m ( ẹ́) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode 2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode
  20.      negodè  -éta s ( ẹ́) 1. slabš. nedorasel človek, navadno otrok: to negode bo še kaj pokvarilo / kot psovka negode negodno 2. star. ničvreden, malovreden človek: boj se tega negodeta
  21.      negóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) slabš. ničvreden, malovreden: zahaja v družbo negodnih ljudi
  22.      negódnež  -a m (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel moški: doma so ostali samo negodneži / kot psovka spravi se odtod, negodnež 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: tam so se zbirali sleparji in drugi negodneži
  23.      negódnica  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasla ženska: ne poslušaj ga, negodnica / kot psovka molči, negodnica 2. slabš. ničvredna, malovredna ženska: druži se z negodnicami
  24.      negódnik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. nedorasel moški: razigrani mladi negodniki 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: vedno je v družbi pijancev in drugih negodnikov
  25.      negovánec  -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA