Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mal (126-150)



  1.      malosemeníščnik  -a m () gojenec malega semenišča: biti sprejet med malosemeniščnike
  2.      málosêrijski  -a -o prid. (-é) nanašajoč se na izdelavo v majhnih serijah: maloserijski izdelek / maloserijska proizvodnja málosêrijsko prisl.: ta izdelek proizvaja podjetje maloserijsko
  3.      malosláven  -vna -o prid. (á ā) nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini maloslávno prisl.: maloslavno končati življenje
  4.      máloslikóven  -vna -o prid. (-ọ̄) fot. nanašajoč se na uporabo filmskega traku širine 35 mm: maloslikovni fotografski aparat; maloslikovni projektor; maloslikovna kamera / v sedanjem času se je zelo razvila maloslikovna fotografija / maloslikovni format format posnetka z mero 24x36 mm
  5.      malosŕčen  -čna -o prid. () star. malodušen, neodločen: biti, postati malosrčen; strah ga je naredil malosrčnega / imeti malosrčen značaj
  6.      malosŕčnost  -i ž () star. malodušnost, neodločnost: obšla ga je silna malosrčnost; trpljenje in nadloge so ga pahnile v malosrčnost / literaturo je prevzela neka apatična malosrčnost
  7.      málost  tudi malóst -i ž (á; ọ̑) 1. star. kar je malo pomembno, nepomembno; malenkost: tu pa tam je opozoril na kako malost; ob malostih okoli sebe ne vidi velikih stvari; ne mara se ukvarjati z malostmi // malo pomemben, malo vreden predmet: s to malostjo sem se te spomnil za rojstni dan 2. redko lastnost, značilnost majhnega; majhnost: malost moje domovine; številčna veličina in malost / polašča se ga čustvo malosti
  8.      málostanovánjski  -a -o prid. (-) grad., nekdaj nanašajoč se na stanovanje, ki obstoji samo iz kuhinje, sobe in pritiklin: malostanovanjske hiše
  9.      málosten  tudi malósten -tna -o prid. (á; ọ̑) star. malenkosten: malostni ostanki nekdanjega trdnega zidu / malostni ljudje
  10.      maloščetínec  -nca m () nav. mn., zool. mnogočlenarji, ki imajo na členih malo ščetin, Oligochaeta
  11.      maloštevílen  -lna -o prid. () publ. ki obstaja v majhnem številu: maloštevilne hiše; skrbno je hranila njegova maloštevilna pisma; taka najdišča so maloštevilna redka / veliki in maloštevilni narodi majhni
  12.      maloštevílnost  -i ž () publ. lastnost, značilnost maloštevilnega: maloštevilnost figur na sliki; maloštevilnost podatkov o pesnikovem življenju / maloštevilnost naroda majhnost
  13.      malôta  -e ž (ó) zastar. malenkost: sprla sta se zaradi malote / mravelj zaradi njih malote ne razločimo na daljavo majhnosti
  14.      malôten  -tna -o prid. (ó) zastar. malenkosten, majhen: to so le malotne napake; vse se mu je zdelo malotno in nepomembno / ljudje malotnega značaja
  15.      maloúmen  -mna -o prid. (ú ū) evfem. nespameten, neumen: maloumen človek / slabo in maloumno literarno delo; maloumno govorjenje maloúmno prisl.: zakaj si se tako maloumno napil
  16.      maloúmnost  -i ž (ú) evfem. nespametnost, neumnost: to dejanje kaže njegovo maloumnost / v svoji maloumnosti je marsikdaj slabo ravnal
  17.      maloúpnost  -i ž (ū) star. malodušje: biti nagnjen k maloupnosti; toniti v maloupnost
  18.      malovár  -ja m (ā) nar. zahodno kdor pomaga zidarju: najeti je bilo treba več malovarjev
  19.      malovážen  -žna -o prid. (á ā) knjiž. nevažen: malovažen človek / pogovarjati se o malovažnih stvareh / reči z malovažnim glasom brezbrižnim malovážno prisl.: malovažno kaj reči
  20.      malovážnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost malovažnega: malovažnost vsega, kar je dosegel
  21.      malovédnež  -a m (ẹ̑) star. nevednež: ko sem ga spoznal, je bil resničen malovednež
  22.      malovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ekspr. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj: maloveren je bil ob tem pripovedovanju 2. rel. ki nima trdne vere: maloverni in neverni ljudje malovérno prisl.: maloverno se je nasmehnil, ko mu je pripovedovala o lepi prihodnosti
  23.      malovérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. maloveren človek: nekateri maloverneži so izgubili pogum; prepričal je še zadnje maloverneže
  24.      malovérnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost malovernega človeka: malovernost nekaterih boječih ljudi / novo delo je začel z nekako malovernostjo in negotovostjo
  25.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA