Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mahov (107) 
- máhov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na máh: mahovo stebelce / mahova ruša / mahov svet ♪
- máhovec -vca m (ȃ) zool. s puhom porasel ptičji mladič: gnezdo, polno mahovcev ♪
- mahóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na máh: mahovna ruša / mahovna tla ♦ gozd. mahovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo tik nad tlemi ♪
- mahovína -e ž (í) blazina, pas mahu, mah: iti bos čez mahovino; ležati na mahovini; mehka mahovina / z mahovino obraščen zid ♪
- mahovínast -a -o prid. (í) porasel z mahom: mehka mahovinasta tla ♪
- mahovít -a -o prid. (ȋ) porasel z mahom: mahovita skala; mahovita tla ♪
- mahóvje -a s (ọ̑) blazina, pas mahu, mah: sesti na mahovje; z mahovjem porasli zidovi ♪
- máhovka -e ž (ȃ) vrtn., navadno v zvezi roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa: posaditi rožo mahovko ♪
- máhovnat -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na máh: mahovnata ruša / mahovnata skala; mahovnata tla / perje ni bilo več mahovnato ♪
- mahóvnica -e ž (ọ̑) bot. grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus: tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice; mezga iz mahovnic ◊ vet. mahovnice kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog ♪
- mahovnják -a m (á) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju, Bryozoa ♪
- odmahováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z mahanjem odgovarjati, navadno na pozdrav: odmahovali so ji, dokler ni vlak izginil 2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zavračanje: ni mu odgovoril, le odmahoval mu je / ne, tega ne maram, je odmahovala ♪
- omahovánje -a s (ȃ) glagolnik od omahovati: zaradi omahovanja je zamudil izredno priložnost / odločil se je brez vsakega omahovanja ♪
- omahováti -újem nedov. (á ȗ) 1. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: glede tega omahuje; niti za trenutek ni omahovala; omahovati med lažjo in resnico; omahuje, ali naj odpošlje pismo 2. knjiž. omagovati, pešati: pod težo bremena ji roka omahuje / moči so nam omahovale, bili smo izčrpani / sovražniki že omahujejo postajajo manj napadalni 3. knjiž. počasi, s težavo hoditi: bataljon je omahoval proti taborišču ● knjiž. ponekod izgovor, poudarek omahuje se pojavlja v različnih oblikah, na različnih mestih; ekspr. korak mu omahuje hodi neodločno, negotovo omahováje stil. omahujé: omahovaje je krenil proti kaznilniškemu zidu omahujóč -a -e: omahujoč je stopila k oknu; omahujoči koraki ♪
- pomahováti -újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: sunkoma je pomahoval po zraku / pes je pomahoval z repom // večkrat delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ob poslavljanju je pomahoval s klobukom 2. ekspr. viseti in se v presledkih gibati: levi rokav mu je prazen pomahoval ob telesu ♪
- razmahovánje -a s (ȃ) glagolnik od razmahovati se: razmahovanje športa / ovirati človeka pri njegovem razmahovanju ♪
- razmahováti -újem nedov. (á ȗ) redko zamahovati: ptič je razmahoval s perutmi / razmahovati z rokami ♪
- razmahováti se -újem se nedov. (á ȗ) nav. ekspr. dosegati večji obseg, večjo stopnjo razvoja: proizvodnja teh strojev se razmahuje / znanost se vedno bolj razmahuje / meščanstvo se je v tej dobi najbolj razmahovalo ♪
- zamahováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami; mahati: pri govorjenju je zamahoval okrog sebe / galebi zamahujejo s krili / zamahoval je s palico na vse strani / ekspr. začel je zamahovati s signalnima zastavicama dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: zamahovati v pozdrav / od daleč ji je zamahoval, naj molči 2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: ob njenih besedah je samo zamahoval 3. ekspr. udarjati, tolči: s kladivom zamahovati po razbeljenem železu zamahujóč -a -e: dajati takt, zamahujoč z roko ♪
- zamahovíti se -ím se dov., zamahóvil se (ȋ í) zarasti, prekriti se z mahom: grede na vrtu so se zamahovile ♪
- bárje -a s (ȃ) močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem ♪
- bíčevka -e ž (í) redko bičevnik: razjahal je in zamahoval z bičevko ♪
- brdína -e ž (í) zastar. vzpetina, breg: mahovita brdina ♪
- briozój in bríozoj -a m (ọ̑; ȋ) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju; mahovnjak ♪
- cágati -am nedov. (á) nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate // obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo ♪
1 26 51 76 101 
