Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

magneten (12)

1.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
2.      magnétenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od magnetiti: magnetenje jekla ♪
3.      diamagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja manjša, kot bi bila v praznem prostoru: diamagnetna snov ♪
4.      eléktromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom ♪
5.      feromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. ki se v zunanjem magnetnem polju močno omagneti: feromagnetne snovi ♪
6.      géomagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na geomagnetizem: naprave za merjenje geomagnetnega polja / geomagnetna raziskavanja ♪
7.      nèmagnéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet ♪
8.      omagnétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od omagnetiti: omagnetenje železa ♪
9.      páramagnéten  -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja malo večja, kot bi bila v praznem prostoru: paramagnetna snov ♪
10.      deklinácija  -e ž (á) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjatev: imenska, zaimenska deklinacija 2. fiz., navadno v zvezi z magneten odklon magnetne igle od smeri sever-jug: izmeriti deklinacijo; magnetna deklinacija znaša 15 stopinj / zahodna deklinacija ♪
11.      magnétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje 2. magneten: magnetične lastnosti / magnetično železo magnétično prisl.: njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti ♪
12.      magnétski  -a -o prid. (ẹ̑) redko magneten: magnetske lastnosti / magnetska energija ♪