Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

magnet (25-49)

25.      diamagnétik  -a m (ẹ́) fiz. diamagnetna snov ♪
26.      diamagnetízem  -zma m (ȋ) fiz. lastnost diamagnetne snovi ♪
27.      eléktromagnét  -a m (ẹ̑-ẹ̑) teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje: vključiti elektromagnet; jedro elektromagneta ♪
28.      eléktromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom ♪
29.      eléktromagnétika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o elektromagnetnih poljih ♪
30.      eléktromagnetízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka ♪
31.      eléktromagnétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali elektromagnetizem: elektromagnetski pojavi ♦ elektr. elektromagnetsko navitje ♪
32.      feromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. ki se v zunanjem magnetnem polju močno omagneti: feromagnetne snovi ♪
33.      géomagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na geomagnetizem: naprave za merjenje geomagnetnega polja / geomagnetna raziskavanja ♪
34.      géomagnetízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) fiz. magnetizem Zemlje ♪
35.      namagnétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti kaj magnetno: namagnetiti in razmagnetiti železo ♪
36.      nèmagnéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet ♪
37.      omagnétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od omagnetiti: omagnetenje železa ♪
38.      omagnétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti kaj magnetno: omagnetiti železno jedro v tuljavi ♪
39.      páramagnéten  -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja malo večja, kot bi bila v praznem prostoru: paramagnetna snov ♪
40.      premagnétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) elektr. s spremembo smeri električnega toka povzročiti, da se spremeni severni magnetni pol v južnega ali obratno: premagnetiti kotvo ♪
41.      razmagnétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti, da kaj ni več magnetno: namagnetiti in razmagnetiti železo ♪
42.      stêreomagnetofón  -a m (ȇ-ọ̑) stereofonski magnetofon: predvajati glasbo s stereomagnetofonom ♪
43.      anténa  -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti ◊ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika ♪
44.      aretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti ♪
45.      àsinhrónski  -a -o prid. (ȁ-ọ̑) elektr. pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: asinhronski generator; asinhronski motor ♪
46.      astátičen  -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti ♪
47.      bateríja  -e ž (ȋ) 1. osnovna vojaška enota v topništvu: sem pride protiletalska baterija, dvajset mož // skupina topov: baterija bruha, molči; zdaj strelja naša baterija; protiletalska baterija; ogenj obalnih baterij 2. elektr. zaporedno ali vzporedno vezani akumulatorski ali galvanski členi: polniti baterijo; prazna baterija; magnetofon, radio na baterije / akumulatorska, galvanska, suha baterija // poljud. električna žepna svetilka: svetiti si z baterijo; žepna baterija; vložek za baterijo 3. teh. več naprav skupaj, ki tvorijo funkcionalno celoto: kuhinjska, mešalna baterija; sanitarna baterija celotna vodna in odtočna instalacija v stanovanju 4. ekspr., z rodilnikom velika množina: na polici stoji cela baterija steklenic ◊ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto ♪
48.      bateríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na baterijo: a) baterijski častnik; baterijski ogenj; baterijska enota b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik; baterijska svetilka; baterijsko vžiganje ♪
49.      bíoenergíja  -e ž (ȋ-ȋ) električna, magnetna energija, ki jo ima, oddaja organizem: zdraviti z bioenergijo ♪

   1 25 50 75 100 125 150 175 200 225