Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
maža (426-450)
- sléd -ú stil. -a m, mn. sledóvi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove; iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi; sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za sledom sani // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove potresa; pospraviti steklenice in druge sledove zabave; udarci biča so puščali črne sledove na hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja; sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi prestanega trpljenja // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil sledov; po sledovih
sklepam, da je skušal nekdo vlomiti 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to so sledovi praznoverja 3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja / sledovi starih kultur 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti nič; o vročini ni niti sledu ni vroče ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; miličniki so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo
ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim otrokom ni sledu nihče ne ve, kje je ◊ jur. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije; kem. element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja ♪
- smêten -tna -o tudi smetèn stil. smetán -tnà -ò prid. (é; ǝ̏ ȃ ȁ) nanašajoč se na smet: sladkor je bil ves smeten; kalna in smetna voda; smetno žito / soba je bila umazana in smetna ♪
- smôla -e ž (ó) 1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola // snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete // navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole 2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta ● smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli ◊ kem. alkidna smola umetna snov,
kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji ♪
- smolíti -ím nedov. (ȋ í) prepajati, mazati s smolo: smoliti nit / smoliti ladjo ◊ agr. izcejati smolo smolíti se ekspr., navadno v zvezi z okoli, okrog biti, zadrževati se kje z določenim namenom: smolil se je okoli matere, da bi dobil denar / maček se ji je smolil okrog nog ● ekspr. smoliti se okrog deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost ♪
- smúč -í ž (ȗ) nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: natakniti si smuči; kovinske, lesene, plastične smuči; drsna ploskev smuči; vezi za smuči / alpske, skakalne, tekaške smuči; hoja, tek na smučeh ♦ šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi; bloške smuči kratke smuči iz bukovega lesa; lepljene smuči zlepljene iz več plasti; vodne smuči; maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo ♪
- smúča -e ž (ȗ) nav. mn., pog. smuč, smučka: smuča se mu je odpela; namazati smuče ♪
- snága -e ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snago; ima smisel za red in snago; telesna snaga; snaga stanovanja ∙ ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna ♪
- snážen -žna -o prid., snážnejši (á ā) ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umaže ● zastar. imel je zelo snažne roke močne snážno prisl.: snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče ♪
- snažílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov ♪
- snážiti -im nedov. (á ȃ) odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje ♪
- snážnost -i ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost ♪
- spàh spáha m (ȁ á) mesto, kjer so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: premazati, zadelati spahe; med spahi se nabira umazanija; spahi okenskih okvirov; spahi med deskami, dogami // v prislovni rabi, v zvezi na spah izraža, da je kaj sestavljeno, povezano na tak način: polagati, stakniti deske na spah / prirezati letve na spah ◊ les. čelni, pravokotni, topi spah; spah na utor in pero ♪
- spirála tudi špirála -e ž (ȃ) 1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje: narisati spiralo / vrteti se v spirali / dvojna spirala; ravninska, sferična spirala 2. nav. ekspr. kar je po obliki podobno tej krivulji: spirala cigaretnega dima / listi so na steblu razvrščeni v spirali; pot se je vila v spirali; pren. spirala pesnikovega duševnega razvoja 3. predmet take oblike: betonska, žična spirala; spirala za električni kuhalnik / grelna spirala / žarg. namazati trepalnice s spiralo s ščetko v obliki spirale ◊ aer. spirala letalska figura v obliki spirale v navpični ravnini, začeta navzdol; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj ♪
- sprédaj prisl. (ẹ́) 1. izraža položaj pred čim v prostoru: iti spredaj; v kinu sedeti spredaj; manjše rastline sadimo bolj spredaj, večje bolj zadaj; daleč spredaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja: igrali so se spredaj na vrtu; spredaj levo je še en stol; počakaj tu spredaj / pregled vsebine je spredaj (v knjigi) 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je glede na določeno smer pred drugimi deli, stranmi: to orožje se polni spredaj; bluza se zapenja spredaj; čevlji so spredaj odrgnjeni, umazani 3. v zvezi od spredaj izraža gibanje ali usmerjenost iz položaja pred čim: od spredaj ni pričakoval nevarnosti; osvetlitev od spredaj; tekmovalce je oviral močen veter od spredaj / slikati glavo od spredaj in od strani ● biti spredaj pog. tvoja ura je zmeraj spredaj prehiteva; v kmetovanju je bil v primerjavi z drugimi daleč spredaj
je dosegel večje uspehe; pog. pri delu, športu je bil vedno kje spredaj med prvimi, boljšimi; ponoviti že spredaj omenjeno misel v prejšnjem, dotedanjem besedilu; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; prim. odspredaj ♪
- srága -e ž (á) 1. (drobna) kaplja potu: z obraza kapljajo srage; brisati si srage s čela / potna sraga; knjiž. smrtne srage smrtni pot // madež, lisa, ki jo povzroči taka kaplja: lice ima umazano od srag 2. knjiž., ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: sraga najfinejše kolonjske vode ♪
- sramováti se -újem se nedov. (á ȗ) čutiti sram: sramuje se, ker je to naredila; sramovati se svoje lahkovernosti; sramovala se je zaradi umazane obleke / ekspr. lastna mati se ga sramuje; sramovati se samega sebe / sramoval se je povedati resnico; sramovati se pred kom ∙ ekspr. sramovati se v dno duše zelo ♪
- Stáufferjev -a -o [štaufer-] prid. (ā) strojn., v zvezi Staufferjeva mazalka mazalka, ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo ♪
- stêči 1 stêčem dov., stêci stecíte; stékel stêkla (é) 1. začeti teči: ozrl se je okrog sebe, potem pa stekel; steci, pa ga boš dohitel 2. v teku iti, oditi: otrok steče k materi; zajec steče čez travnik; steči v gozd, po cesti, stopnicah; steči za ubežnikom; hitro steči domov; steči komu naproti; pes je kot puščica stekel po sledi // ekspr. hitro iti, oditi: ko je pospravila, je stekla v trgovino 3. tekoč iti: tekočina, ki odteče iz prve posode, steče po cevi v drugo; površinska voda steče skozi prepustne plasti in se nabira nad neprepustnimi 4. začeti delovati: motor, stroj steče / publ. ob prazniku je stekla nova hidrocentrala je začela obratovati 5. z glagolskim samostalnikom izraža začetek (uspešnega) dejanja, dogajanja: akcija je po nekaj dneh stekla; gradnja je končno stekla; vse je steklo kot po maslu, kot namazano / promet po novi cesti je stekel
6. zastar. doseči, pridobiti: steči premoženje / stekel (si) je velike zasluge ● knjiž. beseda je stekla o gospodarstvu začeli so govoriti o gospodarstvu; star. od udarca mu je stekla buška se mu je naredila; publ. kamere za novi film so že stekle začeli so ga snemati; pogovor ni mogel steči niso se mogli začeti (sproščeno) pogovarjati; publ. stvar je stekla se je začela reševati, obravnavati; ekspr. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo minilo bo precej časa; knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; takrat je v teh krajih stekla železnica bila zgrajena; ekspr. vse je steklo po njegovem grlu zapravil s pijačo, zapil stêči se 1. knjiž. tekoč priti skupaj: potoki se stečejo v reko / precej vode se je steklo nateklo 2. navadno v zvezi z denar zbrati se kje v večji količini iz različnih virov: sredstva so se stekla v republiški sklad / ves dobiček se je stekel v njegovo blagajno je dobil on ● star.
ljudje so se stekli od vseh strani so prišli; prim. izteči ♪
- sténj -a m (ẹ̑) trak ali vrvica iz bombaža, ki napojen z gorljivo snovjo počasi gori in oddaja svetlobo: odviti, priviti stenj pri petrolejki; prirezati ožgani stenj; stenj pri sveči ◊ strojn. mazalka s stenjem s trakom, po katerem se cedi mazivo; tekst. stenj malo vit ali svaljkan tanek vlaknen pramen ♪
- stík -a m (ȋ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom 2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo; prekriti stike z letvami; zaliti, zamazati, zatesniti stike; zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami 3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik; dober, slab stik / električni stik // v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih
je prišlo do kratkega stika 4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami; državi sta pretrgali, vzpostavili stike; gospodarski, kulturni, politični stiki; odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pismenih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju // odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci 5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija ● redko imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno
glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo ♪
- stŕd -í ž (ȓ) nar. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane; med: jesti strd; namazati strd na kruh / ajdova strd // nektar, mana: čebele nabirajo strd ♪
- stréšen -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na streho: strešni naklon; strešni žleb / postaviti strešne opornike; strešna konstrukcija; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumenom ali katranom; strešna opeka ♪
- strgáča -e ž (á) 1. priprava za strganje, odstranjevanje: postrgati umazanijo s strgačo; z železno strgačo je zgladil rob police // priprava za strganje, drobljenje: naribati hren na strgačo 2. nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja navadno za sušenje sena: naložiti seno na strgačo ◊ les. rašpa; rib. vlačilna mreža za lovljenje živalskih organizmov z morskega dna; zool. s hitinastimi zobci pokrit jezik večine mehkužcev ♪
- strgálce -a s (ā) manjšalnica od strgalo: s strgalcem očistiti umazanijo s posode ♪
- strgálo -a s (á) priprava za strganje, odstranjevanje: s strgalom postrgati led s šipe, umazanijo s posode; kovinsko, plastično strgalo; ploščato, zakrivljeno strgalo / gozdarsko, sodarsko, zidarsko strgalo; trirobo, žlebasto strgalo / strgalo za odstranjevanje blata strgalnik // priprava za strganje, drobljenje: nastrgati korenček na strgalo; strgalo za sir ◊ agr. priprava za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; les. jeklena ploščica za čiščenje, glajenje površin obdelovanca ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526