Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mačica (16)
- máčica -e ž (ā) 1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču; mlade mačice; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica 3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice ♦ bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic // vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic 4. ekspr., redko večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku ♪
- domáčica -e ž (ȃ) zastar. gospodarjeva žena; gospodinja: sprejela jih je domačica s hčerkama ♪
- domačíca -e ž (í) star. domačinka: ni vedel, ali je lepo dekle tujka ali domačica ♪
- tolmáčica tudi tolmačíca -e ž (ā; í) ženska oblika od tolmač: pogovarjati se po tolmačici ♪
- ábranek -nka m (ȃ) 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih ♪
- jezíček -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od jezik: a) mačica ga je lizala z jezičkom; kazala je rdeč jeziček b) ognjeni jezički; stopnice je razsvetljeval trepetajoč plinski jeziček 2. jeziku podoben predmet ali tak del priprave: odpreti konzervo tako, da se potegne za jeziček; jeziček v zaponki; redko pritisniti na jeziček samokresa na petelina // tak del na tehtnici, ki kaže ravnotežje: jeziček se na tehtnici nagne, premakne // muz. majhen, prožen kos lesa ali kovine v instrumentu, ki pod vplivom zračnega toka tvori zvok: kovinski jeziček 3. anat. jezičasti podaljšek mehkega neba: jeziček se trese; jeziček je vnet ● ekspr. jeziček se ji je razvezal začela je (dosti, sproščeno) govoriti; ekspr. jeziček ji teče spretno, z lahkoto govori, se izraža; ekspr. malo počakajte, to ji bo še tekel jeziček rada bo govorila, povedala; publ. biti, tvoriti jeziček
na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali ◊ voj. jeziček priprava pri bombi, ki se izvleče, da se aktivira; zool. jeziček žlebasto podaljšane zadnje čeljusti pri čebelah; žel. jeziček kretnice gibljivi del ♪
- léska -e ž (ẹ́) grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami: po gmajni rastejo leske; upogibal je lesko, da bi dosegel lešnike; urezati si v leski palico v leskovem grmu / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah / pog. obroči iz leske leskovega lesa ♦ agr. debeloplodna leska; vrtn. rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus avellana atropurpurea; turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna ♪
- ljúbka -e ž (ȗ) zastar. ljubljenka: ta mačica je njegova posebna ljubka / fant in njegova ljubka / kot nagovor mislil sem nate, ljubka ♪
- múcka -e ž (ȗ) 1. ljubk. mačka: mucka čepi na peči in prede; mucke se igrajo na dvorišču / okrog mačke je bilo pet (mladih) muck 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska ali otrok: kakšno (ljubko) mucko ima / kot nagovor te zebe, mucka 3. nav. mn., pog. socvetje v obliki podolgovate kepice; mačica: vrba že odganja mucke // vejica s takim socvetjem: dati mucke v vazo 4. pog. kosem, kosmič, svaljek: v črnilniku so se nabrale mucke; krpa ne pušča muck; pomesti prah in mucke izpod postelje 5. otr. strdek smrklja (v nosu): vzeti mucko iz nosa ♪
- pestíčen -čna -o prid. (ȋ) bot. ki ima samo pestiče: pestični cvet; pestična mačica / pestične in prašnične rastline ♪
- rêpek in répek -pka m (ē; ẹ̄) nav. ekspr. manjšalnica od rep: mačica se igra z repkom; kratek repek / klobasa z repkom / stati v repku pred trgovino / lase si je spenjala v dva repka ♪
- šápica -e ž (á) manjšalnica od šapa1: mačica se umiva s šapico; psičkove kosmate šapice ● ekspr. dala mu je klofuto s svojo negovano šapico roko ♪
- tolmáčka -e ž (ȃ) tolmačica: biti za tolmačko ♪
- tôpol -ôla m (ó ó) visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov ♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis ♪
- vŕba -e ž (ŕ) drevo ali grm z dolgimi, šibastimi vejami in ozkimi, podolgovatimi listi: ob potoku rastejo vrbe; stara vrba; upogljive veje vrb; jelše in vrbe / pog. pletarski izdelki iz vrbe iz vrbovega šibja / vrba žalujka okrasno drevo z visečimi vejami ♦ bot. vrba dvodomno drevo ali grm z navadno spiralasto razvrščenimi listi in cveti v pokončnih mačicah, Salix; bela vrba s suličastimi, svilnato dlakavimi listi, Salix alba; krhka vrba s krhkimi vejami in suličastimi, proti koncu priostrenimi listi, Salix fragilis ♪
- vŕbovka -e ž (ŕ) redko vrbova šiba: fant z dolgo vrbovko v roki ◊ bot. vrbovke dvodomna drevesa ali grmi z navadno spiralasto razvrščenimi listi in cvetovi v pokončnih ali visečih mačicah, Salicaceae ♪