Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (9.976-10.000)



  1.      omámljenost  -i ž () stanje omamljenega človeka: omamljenost od plina; storiti kaj v omamljenosti / ljubezenska omamljenost
  2.      omamljeváti  -újem nedov.) redko omamljati: prijeten vonj ga je omamljeval omamljujóč -a -e: omamljujoča ljubezen; prisl.: omamljujoče se smejati
  3.      omamljív  -a -o prid. ( í) omamen: omamljiva pijača / omamljive besede // ekspr. močno, prijetno dišeč: omamljive vrtnice omamljívo prisl.: omamljivo dišati
  4.      omámnost  -i ž (á) lastnost, značilnost omamnega: omamnost plina / omamnost pomladi
  5.      óman  -a m (ọ̑) bot. rastlina z navadno nedeljenimi listi in rumenimi cveti v koških, Inula: dišeče korenine omana / veliki oman
  6.      omára  -e ž () večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini // v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturiarhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; muz. orgelska omara ohišje orgel; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja
  7.      omárast  -a -o prid. () knjiž., redko po obliki podoben omari: sanjalo se mu je, da so po zraku vozila omarasta letala ♦ obrt. omarasto pohištvo
  8.      omáren  -rna -o prid. () knjiž. nanašajoč se na omaro: ogledalo na omarnih vratih ♦ gled. omarni oder lutkovni oder iz treh sten z odprtino za igranje v sprednji steni
  9.      omárica  -e ž () manjšalnica od omara: a) odkleniti omarico; nizka, ozka omarica / garderobna omarica; nočna, knjiž. posteljna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; viseča omarica ki se pritrdi na steno; omarica za čevlje, prvo pomoč b) omarica s števci in varovalkami / hidrantna omarica z vodovodno pipo in cevmi za gašenje požarov, nameščena v zidu večjih stavbknjiž. glasbena omarica glasbeni avtomatagr. grelna omarica termostat; elektr. kabelska omarica za povezavo in prevezavo kabla z drugimi vodniki; rad. zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki
  10.      omáričen  -čna -o prid. () nanašajoč se na omarico: omarični ključ / omarični elementi ♦ arhit. omarično okno okno s širokim okvirom z zunanjimi in notranjimi krili
  11.      omaríja  -e ž () nar. gorenjsko zvonjenje zvečer v čast Mariji; avemarija: ob omariji so morali biti otroci doma / omarijo zvoni
  12.      omasóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti kaj množično: omasoviti telesno kulturo / organizacija je omasovila svoje vrste jih naredila številčno močnejše
  13.      omasóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od omasoviti: omasovljenje športa / omasovljenje organizacije
  14.      omastíti  -ím dov., omástil ( í) knjiž. 1. namastiti, namazati: omastiti pekač; omastiti vrv 2. pomastiti, zamastiti: omastil je časopis; pri jedi si je omastil brke omastíti se redko s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso; pomastiti se: omastil se je s pečenko ● ekspr. boji se, da bi se ob svinini preveč omastila zredila omaščèn -êna -o: omaščena brada, obleka
  15.      omávčiti  -im dov. (ā) namestiti mavčno obvezo: omavčiti zlomljeno nogo
  16.      omávžati  -am dov. () 1. pog. zdrgniti, nadrgniti, navadno s snegom: vrgli so ga v sneg in ga omavžali 2. nar. odstraniti ščetine, ogoliti: omavžati prašiča ● pog., ekspr. omavžati otroke umiti; pog., ekspr. pri kartanju so ga dobro omavžali povzročili, da je potrošil, izdal veliko denarja
  17.      omàz  -áza m ( á) knjiž., redko namaz, premaz: omaz je suh; bitumenski omaz
  18.      omázati  omážem dov., omázala in omazála (á ) 1. knjiž., redko namazati, premazati: omazati steno z bitumenom, ilovico 2. star. umazati: ne prijemajte predmetov, da jih ne omažete / omazati komu čast
  19.      ombrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. dežemer: vremenska hišica z ombrometrom
  20.      omeceváti  -újem tudi omécevati -ujem nedov.; ẹ̄) zastar. obotavljati se, omahovati: videl je, da omecuje / omecevala je, ali naj gre ali ne
  21.      omečíti  -ím in oméčiti -im dov., oméči tudi omêči; oméčil ( í; ẹ̄ ẹ̑) omehčati: njegove solze so jo omečile; ni se dal omečiti; ekspr. njen jok bi še kamen omečil / guba nad obrvmi se mu je omečila
  22.      omedíti  -ím dov., omédil ( í) povzročiti, da postane kaj medno, mehko: omediti sadje; te hruške se hitro omedijo; pren., ekspr. omedil se je in prišel
  23.      omedlélost  -i [med in mǝd] ž (ẹ́) knjiž., redko omedlevica: lotevala se jih je omedlelost
  24.      omedléti  -ím [med in mǝd] dov., tudi omedlì (ẹ́ í) 1. priti v stanje brez zavesti, zavedanja: omedleti od bolečine, strahu 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezda na nebu je omedlela in ugasnila ● zastar. fotografije so že precej omedlele obledele omedlèl in omedlél -éla -o: našli so jo omedlelo
  25.      omedlévanje  -a [med in mǝd] s (ẹ́) glagolnik od omedlevati: njeno pogosto omedlevanje jih je skrbelo / omedlevanje po čem

   9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA