Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (9.876-9.900)



  1.      odprémnik  -a m (ẹ̑) adm. delavec, ki dela, kar je potrebno za oddajo blaga kupcu, in ga oddaja: delo odpremnikov
  2.      odrómati  -am dov. (ọ̑) 1. ekspr. odpotovati, oditi: odromati v širni svet; že nocoj bo odromal / spet je odromal k postelji ∙ evfem. marsikatera stvar je odromala k njemu marsikatero stvar je ukradel 2. knjiž. oditi k romarski cerkvi: odromal je na Brezje
  3.      odsegamál  [a] prisl. () zastar. od takrat: tja pa odsegamal roma vsako leto veliko romarjev
  4.      odsihmál  [a] prisl. () star. 1. od takrat: odsihmal so živeli v najlepši slogi 2. odzdaj: odsihmal se bo bolj gledalo na gospodarstvo
  5.      odsmejáti se  -sméjem se tudi -ím se dov., odsméj se in odsmèj se odsméjte se; odsmejál se (á ẹ́, í) ekspr. 1. smeje se oditi: fantje so se odsmejali po vasi 2. prenehati se smejati: smejal se je in smejal, a se je nazadnje le odsmejal
  6.      odsmúčati  -am dov. () drseč na smučeh se oddaljiti: odsmučati izpred koče; odsmučati v dolino
  7.      odšuméti  -ím dov. (ẹ́ í) šumeč se oddaljiti: jež je odšumel po listju / jata odšumi / ekspr. odšumela je iz salona šumeč z oblačili odšla
  8.      odtehmál  [a] prisl. () star. od takrat: odtehmal ni več prišel
  9.      odtemnítev  -tve [tǝm] ž () film. postopek za ločevanje prizorov, pri katerem se iz popolne teme pokaže (naslednji) prizor: zatemnitev in odtemnitev
  10.      odtihmal  gl. odtehmal
  11.      odtistihmál  [a] prisl. () star. od takrat: odtistihmal ga je videla samo enkrat
  12.      odvzèm  -éma m ( ẹ́) glagolnik od odvzeti: odvzem krvi; odvzem vzorcev za raziskavo / odvzem vozniškega dovoljenja / odvzem državljanstva ♦ jur. kazen odvzema prostosti kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu
  13.      odvzémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odvzemati: odvzemanje vzorcev / njihova naloga je bila odvzemanje orožja okupatorjem / dodajanje in odvzemanje plina
  14.      odvzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. od večje količine ločevati zlasti določeno količino: odvzemati vzorce mleka za analizo // povzročati, delati, da je česa manj: odvzemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna; malo odvzemite, ker ste nam dali preveč 2. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzemati ujetnikom denar in dragocenosti // povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: odvzemati snovi določeno sestavino 3. delati, da pride kaj od koga: odvzemati gostom plašče, prtljago // z dajalnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzemati komu bolečine, žalost ● naskrivaj ji je odvzemala težja dela opravljala jih je namesto njeelektr. odvzemati napetost
  15.      odvzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odvzem: vsak odvzemni dan da kri okoli dvesto ljudi
  16.      odvzemljív  -a -o prid. ( í) ki se sme odvzeti: odvzemljiva posest / odvzemljive dolžnosti
  17.      odzémlje  -a s (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v odzemlju
  18.      oftalmológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za oftalmologijo
  19.      oftalmologíja  -e ž () veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo
  20.      oftalmolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na oftalmologe ali oftalmologijo: oftalmološke raziskave / oftalmološki kongres
  21.      oftalmoskóp  tudi oftalmoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) med. priprava za pregledovanje notranjosti očesa, zlasti očesnega ozadja
  22.      ognjemèt  -éta m ( ẹ́) 1. razpršujočim se iskram podobna kratkotrajna, raznobarvna svetloba, ki nastane pri eksploziji določenih raket: po proslavi je bil ognjemet; opazovati ognjemet; rakete za ognjemet 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa pojavljajočega se v zelo izraziti obliki: ognjemet barv in luči / iz njega je šinil silovit ognjemet pripomb, ocen in nasvetov
  23.      ognjeméten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ognjemet: ognjemetna raketa / ognjemetne zabave
  24.      ogrômen  in ogrómen -mna -o prid. (; ọ̑) zelo velik, velikanski: kup snega je ogromen; ogromna železna kljuka; v predsobi je stalo ogromno ogledalo / nabral si je ogromne količine denarja / ta človek ima ogromno ustvarjalno energijo in voljo ogrômno in ogrómno prisl.: ogromno dela imam ∙ publ. število bralcev se je ogromno povečalo zelo
  25.      ogrômnost  in ogrómnost -i ž (; ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost ogromnega: ogromnost prostora / ogromnost vsote ga je presenetila

   9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA