Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (9.751-9.775)


  1.      obrámba  -e ž (ȃ) 1. odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada: vdati se brez obrambe; preiti iz obrambe v napad; pripraviti se na obrambo; potisniti sovražnikove čete v obrambo; onesposobiti koga za obrambo; obramba države / koncepcija splošne ljudske obrambe; svet za ljudsko, narodno obrambo; v nekaterih državah minister za obrambo 2. varstvo, zaščita: biti brez obrambe; vzeti koga v obrambo; obramba ladij pred minami; obramba proti mrazu 3. dokazovanje pravilnosti ideje, mnenja: obramba resnice, stališča 4. šport. faza športne igre, ko si moštvo prizadeva ohraniti določen rezultat: povezati obrambo in napad / preiti v obrambo / conska obramba pri kateri brani vse moštvo določen prostor // žarg. obrambni igralci pri nekaterih igrah z žogo: gostje so razbili domačo obrambo; slaba igra obrambe 5. jur. zagovor, zagovarjanje obdolženca: pripraviti, sprejeti obrambo; obrambo vodi znan odvetnik / čakali so, kaj bo povedal v svojo obrambo / žarg. na predlog obrambe so obravnavo preložili branilcev ● ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove ◊ med. obramba organizma proti bolezni; šah. indijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni fianketira enega ali oba lovca; šol. obramba disertacije zagovor disertacije pred komisijo; obramba in zaščita učni predmet, pri katerem se poučujejo osnovne oblike obrambe in družbene samozaščite; voj. protiletalska, protiraketna obramba; teritorialna obramba ♪
  2.      obrámben  -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrambo: obrambni jarek, nasip, stolp, zid; izdelati obrambni načrt; oslabiti obrambni sistem nasprotnika; obrambno sredstvo / obrambni položaj; obrambna postojanka / obrambna moč države / obrambna vojna; napadalno in obrambno orožje / obrambni igralec ◊ med. obrambna moč organizma; nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; voj. obrambna linija; ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega področja obrámbno prisl.: moštvo je igralo obrambno ♪
  3.      obramboslóvje  -a s (ọ̑) veda o vojaški obrambi in zaščiti: katedra za obramboslovje ♪
  4.      obrámnica  -e ž (ȃ) nav. mn., star. naramnica: obramnice mu lezejo čez rame / popraviti obramnice na košu / vtakniti roko v obramnico ♪
  5.      obremenílen  -lna -o prid. (ȋ) ki obtožuje, dolži: obremenilna priča / obremenilna izpoved; obremenilno gradivo / obremenilne okoliščine ◊ jur. obremenilni dokaz; teh. obremenilni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev ♪
  6.      obremenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obremeniti: a) obremenitev dvigala; maksimalna obremenitev mostu / zaradi prevelike obremenitve se je ladja potopila b) obremenitev učencev z domačimi nalogami; obremenitev na delovnem mestu / psihična, živčna obremenitev; obremenitev vida c) obremenitev motorja, stroja; obremenitev nosilne vrvi / dopustna obremenitev; obremenitev na nateg č) obremenitev proračuna ● davčne obremenitve davki; znaki dedne obremenitve dedne obremenjenosti ◊ grad. ekscentrična obremenitev ki ne deluje na sredino konstrukcije; koristna obremenitev ki jo nosilni gradbeni element lahko nosi poleg stalne obremenitve; strojn. dinamična obremenitev ki se s časom spreminja ♪
  7.      obremeníti  -ím dov., obreménil (ȋ í) 1. dati breme, težek predmet na kaj: obremeniti dvigalo; ladje ne smemo preveč obremeniti / ekspr. za izlet so se obremenili s težkimi nahrbtniki 2. naložiti komu veliko dela, dolžnosti: obremeniti učence z izvenšolskim delom; obremenili so ga še z novo funkcijo / obremeniti organizem z napornim delom 3. obtežiti kot z bremenom: povečanje lokalnega prometa bi obremenilo občinski proračun; preteklost lahko obremeni človeka / noče ga obremeniti še s tako skrbjo; s tem dejanjem si je obremenil vest ∙ ekspr. za praznike si preveč obremenimo želodec preveč jemo, pijemo 4. obtožiti, obdolžiti: nima namena, da bi ga obremenil; s to izjavo ga je obremenila / sežgal je vse dokumente, ki bi ga lahko obremenili 5. teh. narediti, da kaka naprava doseže določeno zmogljivost: obremeniti motor, stroj; ta varovalka se sme obremeniti z največ desetimi amperi / delno, polno obremeniti ◊ fin. obremeniti konto, račun vknjižiti v breme; fiz., teh. obremeniti na nateg; jur. obremeniti posestvo s hipoteko obremenjèn -êna -o: organizem je pri takem delu zelo obremenjen; obremenjen z delom, funkcijami; obremenjen s predsodki ∙ biti dedno obremenjen podedovati negativne telesne lastnosti ali negativna duševna nagnjenja; publ. ta cesta je v sezoni zelo obremenjena na njej je velik promet ♪
  8.      obremenítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obremenitev: obremenitvena deformacija ♦ teh. obremenitvena krivulja krivulja, ki kaže odvisnost obremenitve od časa ♪
  9.      obremenjênec  -nca m (é) navadno v zvezi dedni obremenjenec kdor podeduje negativne telesne lastnosti ali negativna duševna nagnjenja: v teh krajih je precej dednih obremenjencev ♪
  10.      obremenjênost  -i ž (é) 1. dejstvo, da je kdo obremenjen: duševna obremenjenost; obremenjenost žensk z gospodinjskim delom / dedna obremenjenost dejstvo, da kdo podeduje negativne telesne lastnosti ali negativna duševna nagnjenja 2. lastnost, stanje obremenjenega: obremenjenost dvigala ♪
  11.      obremenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki obtožuje, dolži: obremenjevalna priča / obremenjevalna izpoved ♪
  12.      obremenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od obremenjevati: obremenjevanje avtomobila s prtljago / obremenjevanje otrok z delom / medsebojno obremenjevanje ♪
  13.      obremenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati breme, težek predmet na kaj: obremenjevati tovorno dvigalo; nosilnost tal je slaba, zato jih ne smemo obremenjevati s težkimi omarami 2. nalagati komu veliko dela, dolžnosti: obremenjevati ženske z gospodinjskimi deli; obremenjevati ljudi z obveznostmi 3. obteževati kot z bremenom: odplačevanje dolga obremenjuje podjetje; nesamostojnost je obremenjevala našo preteklost / noče je obremenjevati še s tako skrbjo; obremenjevati si možgane s podatki 4. obtoževati, dolžiti: nihče ga ni videl, da bi ga mogel obremenjevati; priznala bo svojo krivdo in ne bo obremenjevala drugih / zlorabe z akti so jih težko obremenjevale 5. teh. delati, da kaka naprava dosega določeno zmogljivost: obremenjevati motor, stroj ● publ. ropot obremenjuje sluh slabo vpliva nanj, mu škoduje; knjiž. dramo obremenjuje mnogo literarnega balasta v njej je mnogo literarnega balasta; obremenjevati tekst z nenavadnimi, nedomačimi izrazi delati ga težko razumljivega ♪
  14.      obrómati  -am dov. (ọ̑) ekspr. obhoditi, prepotovati: v dobrem tednu je obromal vso deželo / novica je hitro obromala mesto / v poletju je obromala skoraj vse cerkve v bližnji okolici ♪
  15.      obŕtoma  prisl. (ȓ) knjiž. obrtno, poklicno: obrtoma se ukvarja s hazardno igro ♪
  16.      obskurantízem  -zma m (ȋ) knjiž. miselnost, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaštvo: boriti se proti obskurantizmu ♪
  17.      obsmŕtnica  -e ž (ȓ) knjiž., redko 1. obletnica smrti: počastiti obsmrtnico s kratko slovesnostjo 2. nekrolog: napisati obsmrtnico ◊ etn. pesem o slovesu od umrlega, minljivosti življenja, ki se poje ob bedenju pri mrliču ♪
  18.      obstrméti  -ím dov. (ẹ́ í) ostrmeti: zdrznili so se in obstrmeli; od začudenja je obstrmel ♪
  19.      ocmokáti  -ám dov. (á ȃ) pog., šalj. večkrat glasno poljubiti: objame jo in ocmoka po obeh licih / vsega je ocmokala s poljubi ♪
  20.      očetomòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. umor (svojega) očeta: odkriti očetomor; obsojen zaradi očetomora ♪
  21.      očetomorílec  -lca [u̯c] m (ȋ) morilec (svojega) očeta: očetomorilec je bil obsojen na deset let strogega zapora ♪
  22.      óčim  -a m (ọ̄) materin drugi mož v razmerju do njenih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima očima; strog očim ∙ ekspr. svet mi je očim ljudje so do mene neprijazni, sovražni ♪
  23.      oddeklamírati  -am dov. (ȋ) prenehati deklamirati: ko je oddeklamiral, so mu navdušeno zaploskali / oddeklamirati pesem / ekspr. končno je oddeklamiral svoje nauke jih prenehal dajati ♪
  24.      odgrméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. grmeč se oddaljiti: nevihta je odgrmela za hribe / bombniki so odgrmeli proti severu / jezno je odgrmel iz hiše kričeč odšel ♪
  25.      odhruméti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati hrumeti: stroji so odhrumeli / vihar je odhrumel 2. ekspr. hrumeč se oddaljiti: letalo je odhrumelo proti hribom / odhrumel je skozi vrata kričeč, ropotajoč odšel ♪

   9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA