Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (9.426-9.450)
- nèpomogljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nebogljen: neroden, nepomogljiv človek / plah, nepomogljiv pogled ♪
- nèposnemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo ∙ redko dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne nèposnemljívo prisl.: neposnemljivo prikazati kaj; neposnemljivo lep prizor ♪
- nepotízem -zma m (ȋ) dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom ♪
- nèpredméten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni predmeten: nepredmetna miselnost ● knjiž., redko nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen ◊ šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- nèpredrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nepredramno spanje ♪
- nèprelomljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne sme prelomiti, prekršiti: neprelomljiva obljuba, prisega / neprelomljiv zakon neprekršljiv ♪
- nèpremágan -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni premagan: nepremagani borci; čete so ostale nepremagane / nepremagana stena / nepremagana strast ♪
- nèpremagljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ga ni mogoče premagati: nepremagljiv junak; zdelo se je, da je sovražnik nepremagljiv; nepremagljivo moštvo / knjiž. na tem področju je nepremagljiv / imeti nepremagljiv odpor do česa; nepremagljivo sovraštvo 2. ki se ne da odpraviti, odstraniti: nepremagljive ovire / nepremagljiv problem nerešljiv // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: obšla ga je nepremagljiva groza / z nepremagljivo silo ga je vleklo k njej nèpremagljívo prisl.: izložba ga je nepremagljivo vabila; nepremagljivo zoprn ♪
- nèpremagljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepremagljivega: slovel je po svoji nepremagljivosti; nepremagljivost moštva ♪
- nèpremakljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da premakniti: nepremakljiva skala // ki je na stalno določenem mestu; nepremičen: nepremakljiva oprema 2. ekspr. ki se ne da pregovoriti, prepričati: v svojih sklepih je nepremakljiv / nepremakljivo mnenje, stališče / nepremakljivo zaupanje trdno ● star. nepremakljivi zakoni nespremenljivi nèpremakljívo prisl.: nepremakljivo vztrajati ♪
- nèpremakljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepremakljivega: nepremakljivost omare / ekspr.: občudovali so njegovo odločnost in nepremakljivost; nepremakljivost sklepa / knjiž. to je posledica njihove nepremakljivosti lenobnosti, nedejavnosti ♪
- nèpremenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nespremenljiv: nepremenljiva snov / nepremenljivi zakoni ♪
- nèpremenljívost -i ž (ȅ-í) star. nespremenljivost: nepremenljivost nekaterih snovi / nepremenljivost njegovih načel ♪
- nèpremerljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neizmerljiv: te stvari so nepremerljive ♪
- nèpremestljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme premestiti: takrat so bili nekateri uslužbenci nepremestljivi ♪
- nèpremíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen ♪
- nèpremíčnica -e ž (ȅ-ȋ) astr. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo; zvezda: premičnice in nepremičnice ♪
- nèpremičnína -e ž (ȅ-ȋ) nav. mn. stvar, ki po svoji naravi ne more spremeniti mesta, položaja: trgovati z nepremičninami / davek na nepremičnine ♦ jur. izvršba na nepremičnine, nepremičninah ♪
- nèpremičnínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na nepremičnino: nepremičninsko premoženje ♪
- nèpremíčnost -i ž (ȅ-ȋ) 1. lastnost, značilnost nepremičnega: nepremičnost stvari / knjiž. nepremičnost usode nespremenljivost 2. knjiž., ekspr. nedejavnost: dreveneti v mrtvi nepremičnosti; toga nepremičnost ♪
- nèpremíšljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni premišljen: nepremišljen načrt, sklep; nepremišljene besede, obljube; nespametno, nepremišljeno govorjenje / nepremišljeno dejanje, ravnanje / nepremišljen človek / nepremišljena ljubezen nèpremíšljeno prisl.: ravnati nepremišljeno; sam.: bojim se, da bo naredil kaj nepremišljenega ♪
- nèpremíšljenost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepremišljenega človeka: vsega je kriva njegova nepremišljenost / početi nepremišljenosti ♪
- nèpremočljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da premočiti: jopič iz nepremočljivega blaga; nepremočljivo usnje / nepremočljivi plašč; nepremočljivi škornji ♪
- nèpremósten in nèpremôsten -tna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) star. nepremostljiv: nepremostne ovire / nepremostno nasprotje ♪
- nèpremostljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da odpraviti: nastopile so nepremostljive ovire, zapreke / izgladil je na prvi pogled nepremostljivo nasprotje / nepremostljivi problemi nerešljivi ∙ ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti ♪
9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526