Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (9.226-9.250) 
- nèkomplicíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompliciran: reševal je samo lažja, nekomplicirana vprašanja / najprej je predelal nekomplicirana poglavja / mehanizem tega stroja je preprost, nekompliciran ♪
- nèkompromísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompromisen: nekompromisno mnenje, stališče ♪
- nèkompromitíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompromitiran: spoštovan, nekompromitiran človek / ekspr. nekompromitirana ideja ♪
- nèkomunikatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni komunikativen: nekomunikativna poezija / ekspr. nekomunikativni ljudje ♪
- nèkomunikatívnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nekomunikativnega: problem nekomunikativnosti v znanosti / ekspr. nekomunikativnost med ljudmi ♪
- nèkomuníst -a m (ȅ-ȋ) kdor ni komunist: v boju je padlo tudi veliko delavcev nekomunistov; komunisti in nekomunisti ♪
- nèkomunístičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni komunističen: pristaši nekomunističnih gibanj / nekomunistični časopisi ♪
- nèkonformíst -a m (ȅ-ȋ) knjiž. kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: bil je upornik in nekonformist ♪
- nèkonformízem -zma m (ȅ-ȋ) knjiž. odklanjanje in neupoštevanje družbenih ali skupinskih norm kljub osebnim težavam, škodi: znan je po svojem nekonformizmu ♪
- nekromantíja -e ž (ȋ) v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo ♪
- nekromántika -e ž (á) nekromantija ♪
- nèlegitímen -mna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni legitimen: nelegitimna vlada / nelegitimni dedič / nelegitimni otroci ♪
- ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem
smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
- nèmagnéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet ♪
- nèmájhen -hna -o prid. (ȅ-ȃ) ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek // velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov ♪
- nèmálo prisl. (ȅ-á) ekspr. 1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah 2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje ♪
- nèmálokdàj prisl. (ȅ-á-ȁ) ekspr. velikokrat, večkrat: pili smo nemalokdaj do jutra ♪
- nèmálokrat prisl. (ȅ-á) ekspr. velikokrat, večkrat: to pot sem nemalokrat prehodil ♪
- némanič -a m (ẹ̑) ekspr. revež, siromak: takrat je bil še nemanič; imeti koga za nemaniča; ni dovolil, da bi se poročila s tem nemaničem ♪
- nemár tudi némar -a m (ȃ; ẹ̑) knjiž., redko ravnodušnost, brezbrižnost: očitati komu nemar za domači jezik / vse bolj je padal v nemar in apatijo; prim. vnemar, znemar ♪
- nemára prisl. (ȃ) star. morda, mogoče: star je nemara petdeset let; če bi bil tukaj, bi ga nemara spoznal / elipt. nemara da bo letos dosti gostov ♪
- nemáren -rna -o prid., nemárnejši (á ā) 1. neskrben, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe // ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren // nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren 2. slabš. umazan, zanemarjen: zagledala je staro in nemarno žensko / nemarna frizura, obleka neurejena / kot psovka kakšen pa si, umazanec nemarni 3. slabš. malovreden, ničvreden: on je nemaren človek; izogibal se je nemarnih žensk / imel je nemarne navade / govoriti nemarne besede nespodobne / kot psovka falot nemarni nemárno prisl.: nemarno hoditi; ženske so se nemarno pogovarjale; bil je nemarno oblečen; nemarno opravljeno delo nemárni -a -o sam.: nemarne so priganjali k delu; po nemarnem star. storiti kaj po nemarnem iz nepazljivosti; star. denar je po nemarnem zapravil lahkomiselno ♪
- nèmarkíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni markiran, ni označen: nemarkirana in nezavarovana pot ♪
- nèmarksístičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi nèmarksístično prisl.: nemarksistično reševati vprašanja ♪
- nemarnè -éta m (ȅ ẹ́) star. nemarnež: nihče ne mara takega nemarneta, ki vsak dan zamudi / govoril je, kakor bi bil velik nemarne ♪
9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 
