Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (9.126-9.150)


  1.      nasmíhati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmihata se drug drugemu; ljubeznivo, skrivnostno se nasmiha; ob tej misli se je veselo nasmihal / njene ustnice so se nasmihale; ekspr. rahlo se je nasmihal v duši; pesn.: njive in gaji so se nasmihali; izza oblakov se mu nasmiha sonce // ekspr. posmehovati se: mi se nasmihamo vam, drugi se bodo pa nam; nasmiha se njeni govorici, zadregi ♪
  2.      nasmihávati se  -am se nedov. (ȃ) redko nasmihati se: veselo se ji je nasmihaval / zaničljivo se nasmihavati ♪
  3.      nasmodíti  -ím dov., nasmódil; nasmojèn (ȋ í) nekoliko osmoditi: nasmoditi poleno // ekspr. natepsti, pretepsti: nasmoditi otroka // ekspr. nalagáti: nasmodil ga je, da bo gotovo prišel / spoznal je, da se je nasmodil da se je prevaral, zmotil ♪
  4.      nasmolíti  -ím dov., nasmólil (ȋ í) namazati s smolo: nasmoliti vrvico nasmolíti se ekspr. prevarati se, zmotiti se: šele nato je spoznal, da se je nasmolil / s tem avtobusom sem se hudirjevo nasmolil ♪
  5.      nasmúčati se  -am se dov. (ȗ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po smučanju: odšel je v hribe, da bi se nasmučal in odpočil // ekspr. v smučanju doseči veliko, preveliko mero: pravi, da se je dovolj nasmučal za svojo slavo ♪
  6.      nasmúkati  -am tudi -smúčem dov. (ú) 1. s smukanjem, trganjem priti do določene količine česa: nasmukati veliko praproti 2. ekspr. nalagati, prevarati: hotel ga je nasmukati; pošteno jih je nasmukal ♪
  7.      nasprotnoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega ♪
  8.      nasprotnosméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen: nasprotnosmerna električna toka / nasprotnosmerni sili ♪
  9.      našemáriti  -im dov. (á ȃ) neprimerno, smešno obleči; našemiti: otroka vedno tako našemari; našemaril se je v čudno uniformo; našemarila se je kakor za svatbo našemárjen -a -o: našemarjena ženska; vedno je našemarjena ♪
  10.      našemárjenost  -i ž (ȃ) našemljenost: smejali so se njegovi našemarjenosti ♪
  11.      našémiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obleči v (pustno) šemo: otroka so našemili v paža; našemiti se v cunje // slabš. neprimerno, smešno obleči: nikar tako ne našemi otroka našémljen -a -o: našemljeni otroci so hodili od hiše do hiše; vedno je nekoliko našemljena ♪
  12.      našémljenec  -nca m (ẹ̑) nav. slabš. našemljen človek: smejati se našemljencem ♪
  13.      našémljenost  -i ž (ẹ̑) slabš. stanje našemljenega človeka: bil je smešen v svoji našemljenosti ♪
  14.      našemúriti  -im dov. (ú ȗ) redko neprimerno, smešno obleči; našemiti: našemuriti otroka našemúrjen -a -o: našemurjena ženska ♪
  15.      našmínkati  -am dov. (ȋ) pog. naličiti: našminkati trepalnice; skrbno se našminkati; našminkati si ustnice / našminkati igralca pred nastopom našmínkan -a -o: našminkane ustnice; našminkana ženska; opazno je našminkana ♪
  16.      naštímati  -am dov. (ȋ) nižje pog. naravnati, uravnati: naštimati uro ∙ nižje pog. kaj si spet naštimal napravil neprimernega, nedovoljenega naštímati se lepo, skrbno se obleči: naštimala se je in odšla ♪
  17.      natésnoma  prisl. (ẹ̑) star. tesno, na tesno: natesnoma zaprt ♪
  18.      natíhcema  prisl. (ȋ) ekspr., redko tiho, natiho: natihcema stokati ♪
  19.      natíhem  in na tíhem prisl. (ȋ) 1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: to bi bilo treba opraviti natihem; natihem pisati pesmi, se poročiti // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natihem si mora priznati, da je poražen; natihem si želeti ljubezni 2. redko tiho, natiho: natihem zakleti; natihem zapreti vrata ♪
  20.      natíhoma  prisl. (ȋ) knjiž. tiho, natiho: natihoma se bližati, odpreti; natihoma odgovoriti / natihoma se shajati; kar natihoma je prodal in izginil ♪
  21.      nativízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri so nekatere predstave, nekateri pojmi človeku prirojeni ♪
  22.      naturalízem  -zma m (ȋ) evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved: predstavniki naturalizma / francoski, slovenski naturalizem ♦ filoz. naturalizem filozofska smer, ki ima naravo za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja; ped. pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi ♪
  23.      naturízem  -zma m (ȋ) gibanje, ki se zavzema za čimbolj naravno življenje: pristaši naturizma // nudizem: možnosti za razvoj naturizma ♪
  24.      navzèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od navzeti se: navzem duha ♪
  25.      navzémati se  -am se nedov. (ẹ̑) z rodilnikom prihajati v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: živila se ob neustreznem skladiščenju rada navzemajo neprijetnih vonjev / navzemati se globokih čustev; tam so se navzemali tujega duha; tudi on se je navzemal njihove razburjenosti navzémati knjiž. postajati bogatejši za kako lastnost; dobivati: stvar navzema novo obliko / njegova bolezen navzema trajen značaj ♪

   9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA