Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (8.801-8.825)


  1.      limónovec  -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: limonovci in oranževci ♪
  2.      limónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od limona: limonska krema ♪
  3.      limuzína  -e ž (ȋ) osebni avtomobil z zaprto karoserijo: kabrioleti in limuzine // ekspr. velik, eleganten osebni avtomobil: pripeljal se je v črni limuzini ♪
  4.      linearízem  -zma m (ȋ) um. likovno izražanje s črtami in ravnimi ploskvami ♪
  5.      lipóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic maščobnega tkiva ♪
  6.      lirízem  -zma m (ȋ) knjiž. lirično razpoloženje, lirična usmerjenost: vdajati se lirizmu; vsa pisateljeva dela so prepojena z lirizmom / tihi lirizem polj in travnikov // lirski element, lirska značilnost: tekst je poln lirizmov ♪
  7.      lizofórm  -a m (ọ́) kem. rumena, bistra, močno dišeča alkoholna raztopina mila in formalina, ki se uporablja za razkuževanje ♪
  8.      ljubímec  -mca m (ȋ) 1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko: to je njen ljubimec; mož je našel pri ženi ljubimca 2. zastar. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom ● zastar. ljubimca sta se dogovorila za prvi sestanek zaljubljenca; knjiž., redko ljubimec slave ljubljenec ◊ gled. igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb ♪
  9.      ljubímka  -e ž (ȋ) ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: knez in njegova ljubimka ◊ gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb ♪
  10.      ljubímkanje  -a s (ȋ) glagolnik od ljubimkati: koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje / rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti ♪
  11.      ljubímkati  -am nedov. (ȋ) 1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču 2. redko ljubkovati, božati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala ♪
  12.      ljubimkováti  -újem nedov. (á ȗ) redko ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva ♪
  13.      ljubímski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ljubimce: ljubimska zveza / igral je ljubimske in karakterne vloge ♪
  14.      ljubosúmen  -mna -o prid. (ú ȗ) 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene // ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi 2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe ljubosúmno 1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje 2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice ♪
  15.      ljubosúmje  -a s (ȗ) 1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: svoje ljubosumje je očitno pokazal; muke ljubosumja; to je storil v navalu ljubosumja 2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicno ljubosumje; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov ♪
  16.      ljubosúmnež  -a m (ȗ) ekspr. ljubosumen človek: njen mož je ljubosumnež; pogledi jeznega ljubosumneža ♪
  17.      ljubosúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice ♪
  18.      ljubosúmnik  -a m (ȗ) star. ljubosumen človek: strast je gnala ljubosumnika v zločin ♪
  19.      ljubosúmnja  -e ž (ū) zastar. ljubosumnost, ljubosumje: njegova jeza izvira iz ljubosumnje ♪
  20.      ljubosúmnost  -i ž (ú) 1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči; vzbuditi v ženi ljubosumnost; neutemeljena ljubosumnost; ekspr. črv ljubosumnosti; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti 2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost; ljubosumnost med kolegi ♪
  21.      ljudomíl  -a -o prid. (ȋ ȋ) star. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem 2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje ♪
  22.      ljudomílost  -i ž (ȋ) star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo ♪
  23.      ljudomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. morilski: ljudomorne roke ♪
  24.      ljudomŕzec  -zca m (ȓ) knjiž., redko kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: igrati vlogo ljudomrzca ♪
  25.      ljudomŕzen  -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti ljudomrzen samotar ♪

   8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA