Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (8.726-8.750)


  1.      ledolomílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) ladja za odpiranje plovnih poti po (deloma) zamrznjeni vodi: ledolomilci v Severnem Ledenem morju ♪
  2.      legitimácija  -e ž (á) 1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije; izdati komu legitimacijo; na zahtevo pokazati legitimacijo / miličnik je zahteval od njega legitimacijo zahteval, da pokaže legitimacijo; nalepiti fotografijo v legitimacijo / članska, novinarska, partijska, sindikalna legitimacija; osebna legitimacija ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica; pren. kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode 2. publ. usposobljenost, upravičenost, pravica: za to službo nima potrebne legitimacije; zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje tovariše; človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze ◊ jur. aktivna legitimacija upravičenost biti tožnik; pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; legitimacija otroka pozakonjenje, pozakonitev ♪
  3.      legitimacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od legitimacija: imeti legitimacijske listine v redu ♪
  4.      legitímen  -mna -o prid. (ȋ) 1. osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit: legitimna vlada / legitimni predstavniki ljudstva / legitimni dedič; pren. fantastika je legitimni otrok fantazije 2. nav. ekspr. ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami: ta odgovor je moja legitimna obramba 3. ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski: legitimni sin / legitimna žena legitímno prisl.: legitimno zastopati koga ♪
  5.      legitimíranje  -a s (ȋ) glagolnik od legitimirati: obvezno legitimiranje pri prevzemu denarja / formalnosti pri legitimiranju in adoptiranju ♪
  6.      legitimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost: miličnik ga je legitimiral 2. knjiž., redko napraviti, da kaj postane legitimno: legitimirati svojo oblast ♦ jur. legitimirati otroka pozakoniti legitimírati se dokazati, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost, pripadnost: vratar je zahteval, naj se legitimiram; legitimirati se policijskemu uradniku legitimíran -a -o: vsi potniki na vlaku so bili legitimirani / publ. biti legitimiran za kaj usposobljen, upravičen ♪
  7.      legitimíst  -a m (ȋ) zgod. pristaš legitimizma: politično je bil legitimist ♪
  8.      legitimístičen  -čna -o (í) pridevnik od legitimizem: legitimistična miselnost ♪
  9.      legitimízem  -zma m (ȋ) zgod. nazor, da ima vladar nedotakljivo pravico do prestola: biti zagovornik legitimizma // nazor, da je obstoječa politična ureditev v monarhiji nedotakljiva: legitimizem ni upošteval vedno bolj perečega narodnostnega vprašanja v Avstro-Ogrski ♪
  10.      legitímnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost legitimnega: legitimnost predstavnikov ♪
  11.      legumín  -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina v stročnicah ♪
  12.      leguminóza  -e ž (ọ̑) nav. mn., knjiž. stročnica, metuljnica: gojiti leguminoze ♪
  13.      leitmotiv  -a [lájtmotív] m (ȃ-ȋ) žarg., lit. namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; vodilni motiv: hrepenenje je leitmotiv v Cankarjevih delih ♪
  14.      leksém  -a m (ẹ̑) lingv. beseda kot nosilec pomena: stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme ♪
  15.      lematizácija  -e ž (á) lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje ♪
  16.      lemenát  -a m (ȃ) pog. bogoslovje, semenišče: iti v lemenat ♪
  17.      lemenátar  -ja m (ȃ) pog. bogoslovec, semeniščnik: skupina lemenatarjev ♪
  18.      lémez  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak 2. žarg., pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze ♪
  19.      lémež  in lêmež -a m (ẹ̑; é) del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje: lemež se je zarezal globoko v zemljo; kamenje se je drobilo pod ostrim lemežem; lemež in črtalo; pren., ekspr. sever je zaril lemež med oblake ♦ agr. dletasti, kljunasti lemež ♪
  20.      lémežen  in lêmežen -žna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na lemež: za lemežno dolžino širok jarek / lemežni plugi ♪
  21.      lémežnica  -e ž (ẹ̑) anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina; ralo ♪
  22.      léming  -a m (ẹ̑) zool. majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus: množične selitve lemingov / skandinavski leming ♪
  23.      lémpa  -e ž (ẹ̑) 1. nar. zahodno kangla: naliti mleko v lempo // lesen ročni sodček, zlasti za vodo: oprtal si je lempo na hrbet 2. nar. velik trebuh: Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi (C. Kosmač) ♪
  24.      lemúr  -ja tudi -a m (ū) nav. mn., zool. majhne in srednje velike, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi, Lemuridae: lemurji in makiji ♪
  25.      lemúr  in lémur -a m (ȗ; ẹ̑) nav. mn., v rimski mitologiji blodeči (hudobni) duh umrlega: mani in lemuri; pren., knjiž. lemuri v Goethejevem Faustu ♪

   8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA