Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (8.551-8.575)


  1.      krmílnost 1 -i ž (ȋ) lastnost, značilnost krmilnega1: krmilnost moke ♪
  2.      krmílnost 2 -i ž (ȋ) sposobnost za spreminjanje smeri gibanja, zlasti s krmilom: krmilnost letala ♪
  3.      krmílo 1 -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj živalskega organizma: za krmilo so uporabljali moko / tovarna krmil ♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi ♪
  4.      krmílo 2 -a s (í) 1. naprava, katere premikanje določa smer gibanja vozila: obračati krmilo; prijeti za krmilo; krmilo avtomobila, kolesa ∙ prepustiti krmilo sopotniku vožnjo vozila; publ. vinjen je sedel za krmilo začel voziti; publ. šofer je izgubil oblast nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila // gibljiva plošča pri ladji, letalu, s katero se spreminja smer gibanja: pomožno krmilo na premcu; konstrukcija krmila; spremeniti položaj krmila ♦ aer. smerno krmilo s katerim se spreminja smer leta; višinsko krmilo s katerim se spreminja višina leta 2. ekspr. vodilni položaj, vodstvo: niti za trenutek ni izpustil krmila; prevzeti krmilo države; biti, ostati na krmilu / odločno je vzela krmilo v svoje roke ♪
  5.      krmíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se krmijo domače živali: urediti krmišča in napajališča za živino; tlakovano krmišče / krmišče za ptice ♦ lov. prostor v lovišču, včasih pokrit, v katerega se daje hrana za divjad ♪
  6.      kŕmiti 1 -im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino // nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo 2. redko dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo kŕmljen -a -o: konj je dobro krmljen ♪
  7.      kŕmiti 2 -im nedov. (ŕ r̄) star. krmariti: krmiti ladjo ♪
  8.      krmívo  -a s (í) redko snov, ki veča krmilnost1: ta snov ima v sebi mnogo krmiva ♪
  9.      kŕmljenik  -a m (ŕ) nar. prekmursko prašič za pitanje: zaklati krmljenika ♪
  10.      kŕmljenje  -a s (ŕ) glagolnik od krmiti, hraniti: skrbel je za krmljenje in napajanje živine; krmljenje prašičev s koruzo ♪
  11.      krmljénka  -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno svinja za pitanje: debela krmljenka ♪
  12.      krmljénščak  -a m (ẹ̄) nar. vzhodno svinjak: počistiti krmljenščak ♪
  13.      krmólja  -e ž (ọ̄) alp. kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene: prenočil je pod krmoljo ♪
  14.      kŕmski  -a -o prid. (r̄) knjiž. krmen1: krmska koruza; krmske rastline ♪
  15.      kroatízem  -zma m (ȋ) lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku: kroatizmi v slovenščini ♪
  16.      krohôtoma  prisl. (ȏ) knjiž. krohotaje se, krohotajoč se: krohotoma pripovedovati; krohotoma se smejati ♪
  17.      króm  -a tudi kròm krôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. trda težka kovina srebrno bele barve, element Cr: zlitina železa in kroma ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti; neskl. pril.: usnj. krom usnje kromovo usnje ♪
  18.      króm...  prvi del zloženk (ọ̑) metal. nanašajoč se na krom: kromnikljevo, kromvolframovo jeklo ♪
  19.      krómanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kromati: izolirati železo s kromanjem / galvansko kromanje ♪
  20.      kromanjónec  tudi cromagnónec -nca [kromanjo-] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu: močni, tršati kromanjonci ♪
  21.      kromanjónski  tudi cromagnónski -a -o [kromanjo-] prid. (ọ̑) antr., v zvezi kromanjonski človek človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu ♪
  22.      krómast  tudi krômast -a -o prid. (ọ̑; ó) podoben kromu: kromast lesk // kromiran: kromasta posoda ♪
  23.      kromát  -a m (ȃ) kem. sol kromove kisline: izkoriščanje kromatov / cinkov, natrijev kromat ♪
  24.      krómati  -am nedov. (ọ̑) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma: kromati kljuke ♪
  25.      kromátičen  -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltone ◊ fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv ♪

   8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA