Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (8.426-8.450)



  1.      kramoljáti  -ám nedov.) zastar. kramljati: v kotu sta polglasno kramoljala
  2.      kràmp  krámpa m ( á) 1. orodje za kopanje, navadno s sekalom in konico: zavihteti kramp; tla so bila trda in moral je kopati s krampom; udariti, zamahniti s krampom; težek kramp / ekspr. ves dan so peli krampi ∙ ekspr. treba bo prijeti za kramp začeti fizično delati 2. slabš. močen, neroden konj: v hlevu je imel dva krampa / star, garjav kramp // nizko družabno nespreten, neroden človek: s takim krampom ne moreš nikamor / kaj hočeš, star kramp ni za tako delo
  3.      krampáč  -a m (á) krampar: skupina krampačev je prva prišla na delo
  4.      krampáča  -e ž (á) agr. rovnica s širšim rezilom
  5.      krámpar  -ja m () delavec, ki koplje s krampom: betonerji in kramparji / ekspr. če se ne maraš učiti, boš pa šel za kramparja
  6.      krámparski  -a -o prid. () nanašajoč se na kramparje: kramparsko delo ∙ slabš. kramparska poezija prva leta po 1945 poezija o udarniškem delu, graditvi socializma
  7.      krampáti  -ám in krámpati -am nedov.; ) 1. kopati s krampom: ves dan je moral krampati // ekspr. kopati sploh: krampati jarke ∙ ekspr. če se ne boš učil, boš pa krampal opravljal težja fizična dela 2. ekspr. nerodno, okorno hoditi: berač je krampal po cesti 3. nar. praskati: ta mačka krampa / ne krampaj se po glavi
  8.      krámpež  -a m () nav. mn. 1. teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje: plezati s krampeži 2. nar. dereza: hoditi s krampeži
  9.      krampíca  -e ž (í) agr. rovnica z ožjim rezilom
  10.      krampížar  -ja m () nav. mn., nar. dereza: imeti navezane krampižarje
  11.      krámžar  -ja m () nav. mn., nar. dereza: navezati si je moral kramžarje
  12.      krasnoarméjec  -jca m (ẹ̑) redko rdečearmejec: četa krasnoarmejcev
  13.      krátkomálo  in krátko málo prisl. (ā-á) ekspr. uvaja strnjen zaključek povedanega: niso bili ne učenjaki ne filozofi, bili so kratkomalo zdravo misleči ljudje; bil je kratkomalo vsega zmožen // izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: o zadevi je veliko govoril, lotil se je pa kratkomalo ni; če bomo hodili tako počasi, nas bo kratkomalo prehitela noč // izraža, da se dejanje zgodi brez preudarka, obotavljanja: nisem za to, da bi se kratkomalo ravnali po drugih; nič ni premišljevala, rekla je kratkomalo ne / v medmetni rabi: kratkomalo, bilo je zabavno; kratkomalo, ne verjamem mu
  14.      kratkometrážen  -žna -o prid. () film., v zvezi kratkometražni film film, ki je dolg do 600 m: posneti kratkometražni film
  15.      kratkometrážnik  -a m () publ. kratkometražni film: posneti kratkometražnik
  16.      kratkoúmen  -mna -o prid. (ú ū) star. nespameten, neumen: le kako je mogel biti tako kratkoumen
  17.      kŕčma  -e ž () preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo; iti, hoditi, zahajati v krčmo; obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi // ekspr. gostilna: posedati po krčmah
  18.      krčmár  -ja m (á) lastnik ali upravnik krčme: krčmar mu je prinesel vina; debel krčmar // ekspr. gostilničar: trgovci in krčmarji ● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin
  19.      krčmaríca  -e ž (í) lastnica ali upravnica krčme: debela krčmarica // ekspr. gostilničarka
  20.      krčmáriti  -im nedov.) ukvarjati se s krčmarstvom: pred enim letom je začel krčmariti
  21.      krčmárka  -e ž (á) krčmarica: prijazna krčmarka
  22.      krčmárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krčmarje: krčmarska dejavnost / krčmarsko znamenje
  23.      krčmárstvo  -a s () dejavnost krčmarjev: oprijel se je krčmarstva
  24.      kŕčmica  -e ž () manjšalnica od krčma: ob poti je stala samotna krčmica
  25.      krdéloma  prisl. (ẹ̑) knjiž. v krdelih: tigri prihajajo krdeloma pit vodo

   8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA