Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (8.101-8.125)
- komêrz -a m (ȇ) knjiž., redko slavnostna zabava, zlasti študentska: priredili so komerz / komerz v čast gostov ♪
- komét -a m (ẹ̑) plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica: na nebu se je prikazal komet; svetel komet; taka slava je kot komet velika, izrazita, vendar kratkotrajna ♪
- kométen -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na komet: kometna svetloba ♦ astr. kometno jedro srednji, središčni del kometa, sestavljen iz trdne snovi ♪
- komfórt -a m (ọ̑) nav. ekspr. oprema, predmeti, ki omogočajo udobno bivanje: hotel, stanovanje z vsem komfortom // udobje, ugodje (ki ga taka oprema, predmeti nudijo): to je bilo življenje brez komforta ♪
- komfortábel -bla m (á) nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu ♪
- komfórten -tna -o prid., komfórtnejši (ọ̑) nav. ekspr. opremljen tako, da omogoča udobno bivanje: komfortno stanovanje / gradnja manj komfortnih hotelov komfórtno prisl.: oddaja komfortno opremljeno sobo ♪
- komí -ja m (ȋ) star. trgovski pomočnik, prodajalec: komi v delikatesni trgovini / uči se za komija ♪
- komícije -cij ž mn. (í ȋ) pri starih Rimljanih skupščina, zbor državljanov, vojakov ♪
- kómičen -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent ♦ muz. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino 2. ki vzbuja smeh, smešen: komična ljubezenska pustolovščina; njegovo ravnanje je komično / znajti se v komičnem položaju 3. redko šaljiv, humorističen: nova številka komičnega lista; komične in satirične pesmi kómično prisl.: učinkuje prav komično; sam.: povedati kaj komičnega ♪
- kómičnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost komičnega: komičnost je po režiserjevi krivdi zbledela / komičnost dogodka ♪
- komíjevski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komije: komijevska zgovornost / ekspr. sprejel jih je s komijevskimi pokloni ♪
- kómik -a m (ọ́) 1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: v prvi točki bo nastopil znan komik; televizijski komik / ekspr. vse življenje je bil velik komik 2. igralec, ki igra komične vloge: gledališče je dobilo dobrega komika; komik in traged ♪
- kómika -e ž (ọ́) kar vzbuja smeh: komika filma temelji na nesporazumih; imeti smisel za komiko ♦ gled. karakterna komika; situacijska komika ♪
- komilitón -a m (ọ̑) knjiž., redko sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen ♪
- kominfórm -a m (ọ́) informbiro: spor s kominformom ♪
- kominformíst -a m (ȋ) redko pristaš politike informbiroja: prizadevanja kominformistov ♪
- kominformístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kominformizem: kominformistična politika / nastopil je proti kominformistični praksi ♪
- kominformízem -zma m (ȋ) polit. ideologija, politika informbiroja: boj proti kominformizmu ♪
- kominfórmovec -vca m (ọ́) žarg. pristaš politike informbiroja: iredentisti in kominformovci ♪
- kominfórmovski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformovska propaganda; kominformovska resolucija / kominformovska obrekovanja Jugoslavije ♪
- kominfórmski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformske države / razsežnost kominformskega spora ♪
- komintêrna -e ž (ȇ) zgod., kratica Komunistična internacionala: kongres kominterne; odnos kominterne do nekaterih komunističnih partij ♪
- komintêrnski -a -o (ȇ) pridevnik od kominterna: kominternski voditelji ♪
- komís -a m (ȋ) nekdaj vojaški kruh kiselkastega okusa: jesti komis; oskrbeli so se s komisom in suhim mesom / kos komisa / ekspr. ves mesec je živel ob komisu in vodi ∙ star. to je bilo takrat, ko sem še komis glodal ko sem bil pri vojakih ♪
- komisár -ja m (á) 1. v nekaterih državah višji uslužbenec za opravljanje posebnih nalog, ki ga navadno imenuje vlada: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce ♦ jur. civilni ali visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona ♪
7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201