Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (78.251-78.275)



  1.      žólčnost  -i [č] ž (ọ̑) ekspr. jezljivost, togotljivost: ni mogel obvladati svoje žolčnosti / žolčnost glasu // strastna, popadljiva sovražnost: žolčnost besed / z žolčnostjo vprašati
  2.      žóld  -a [d] m (ọ̑) zastar. vojaška služba: nabirati fante za žold / iti v žold iti k vojakomstar. dobivati majhen žold plačilo, plačo
  3.      žólna  -e [n] ž (ọ́) 1. ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu: žolna tolče, trka s kljunom; pije kot žolna zelo dosti, pogostozool. črna žolna večja črna ptica z rdečo liso na glavi, Dryocopus martius; siva žolna pivka; zelena žolna zelena ptica s široko črno progo pod kljunom, Picus viridis 2. ekspr. kdor dosti, pogosto pije: on je prava žolna / kot psovka ti žolna pijana
  4.      žolnír  -ja [n] m (í) star. 1. vojak: žolnirji so zavzeli grad / iti k žolnirjem; vzeti koga v žolnirje / upor žolnirjev zaradi prenizke plače najemniških vojakov 2. inženir geodezije, zemljemerec: žolnir je izmeril zemljišče / rudniški žolnir // inženir sploh: načrt je naredil žolnir
  5.      žolnírski  -a -o [n] prid. (í) star. vojaški: žolnirski stan / žolnirska pesem
  6.      žólt  -a -o [t] prid. (ọ̑) star. rumen: žolt regratov cvet; žvepleno žolt; črno-žolta zastava / žolta barva / žolti cekini / žolta svetloba; žolto vino / žolt bolnikov obraz ● slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska žólto prisl.: žolto pobarvane stene / piše se narazen ali skupaj: žolto pikast ali žoltopikast; žolto rjav
  7.      žoltéti  -ím [t] nedov. (ẹ́ í) star. 1. rumeneti: klasje, listje žolti / koža mu je začela žolteti 2. rumeno se odražati, kazati: med skalami je žoltela trava
  8.      žoltína  -e [t] ž (í) star. rumenina: žoltina jesenskega listja / žoltina las
  9.      žóltkast  -a -o [t] prid. (ọ̑) star. rumenkast: žoltkasto listje / žoltkasta barva / žoltkast obraz
  10.      žolto... 1 [t] prvi del zloženk, star. rumeno...1: žoltokljun, žoltokožec
  11.      žoltokljún  -a -o [t] prid. () star. rumenokljun: žoltokljun ptič ● star. žoltokljun fant mlad, neizkušen
  12.      žoltoplàz  in žoltopláz -áza [t] m ( á; ) zool. večji kuščar z ostanki zakrnelih zadnjih nog, Ophisaurus apodus: žoltoplaz se skriva med kamenjem
  13.      žoltopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) star. rumenopolt: žoltopolti ljudje
  14.      žoltovína  -e [t] ž (í) bot. rastlina z golimi ali le po robu dlakavimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih; barvilna košeničica: z žoltovino porasel travnik
  15.      žonglêr  -ja m () 1. kdor zna z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak navadno več predmetov in jih loviti: nastop znanega žonglerja s kiji, krožniki; igra se z ljudmi kakor žongler z žogami; pren. besedni žongler 2. lit., v francoskem okolju, v srednjem veku pevec, igralec in akrobat, ki nastopa po sejmih, plemiških dvorcih: potujoči pevci in žonglerji
  16.      žonglêrstvo  -a s () žonglerska spretnost: obvladovati žonglerstvo / ukvarjati se z žonglerstvom; pren. miselno, retorično žonglerstvo
  17.      žonglíranje  -a s () glagolnik od žonglirati: spretno žongliranje s krožniki / žongliranje z ljudmi / žongliranje z besedami, s pojmi
  18.      žonglírati  -am nedov. () 1. z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak več predmetov in jih loviti: vrvohodec je stoje na eni nogi še žongliral; žonglirati s krožniki, z žogami 2. ekspr., v zvezi s s, z spretno ravnati s čim: natakar je žongliral s kozarci / žonglirati z ljudmi; pren. žonglirati z besedami, s podatki žonglirajóč -a -e: žonglirajoč z izrazi dokazovati
  19.      žónta  -e ž (ọ̑) nar. z vodo zalite skisane vinske tropine: kisati repo v žonti // tropine: iz žonte kuhati žganje / zabeliti žgance z žonto ● nar. piti žonto vino iz z vodo zalitih vinskih tropingastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke
  20.      žórgati  -am nedov. (ọ̑) nar. vzhodno cmokati, čofotati: v slabih čevljih ji je žorgala voda žorgajóč -a -e: žorgajoča brozga
  21.      žoržét  -a m (ẹ̑) poljud. krep, ki ima v osnovi in votku zelo sukano prejo, strok. krepžoržet: obleka in črnega žoržeta / svileni, volneni žoržet
  22.      žŕd  -í ž () dolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen: oviti, privezati žrd z verigo, vrvjo; dolg, suh, visok kakor žrd
  23.      žrdána  -e ž () nar. užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom; karželj: nabirati jurčke in žrdane
  24.      žréb  -a m (ẹ̑) določeno dejanje, s katerim se naključno izbira med več enakovrednimi možnostmi: žreb naj določi, odloči vrstni red; za pravilno rešitev križanke bo žreb razdelil več nagrad; žreb je zadel njega; določiti, izbrati z žrebom // predmet, s katerim se uresničuje tako dejanje: potegniti, vreči žreb
  25.      žrébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od žrebati: žrebanje dobitnikov nagradne igre; objaviti izide žrebanja; z žrebanjem razdeliti nagrade / žrebanje srečk, vstopnic / nagradno, novoletno žrebanje ♦ šport. žrebanje parov za finale

   78.126 78.151 78.176 78.201 78.226 78.251 78.276 78.301 78.326 78.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA