Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (7.801-7.825)
- kámorkóli in kámor kóli prisl. (ȃ-ọ̑) izraža poljubnost usmerjenosti: hoče stran, kamorkoli; doma ne strpi, mora v kino, kavarno ali kamorkoli ♪
- kámorkóli in kámor kóli vez. (ȃ-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo ♪
- kámp tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (ȃ; ȇ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; neskl. pril.: kamp oprema ♪
- kámpa -e ž (ȃ) zastar. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; druščina: kampa navihancev ♪
- kampaníl -a m (ȋ) um. kampanile ♪
- kampaníle -a m (ȋ) um. zvonik, ki stoji samostojno ob cerkvi: kampanile stolne cerkve ♪
- kampánja 1 -e ž (á) 1. nav. ekspr. organizirana, široko zasnovana dejavnost z določenim ciljem: začeti kampanjo; sodelovati v kampanji; dolgotrajna, množična kampanja; kampanja proti vojni; kampanja za pridobivanje novih članov / mirovna kampanja; predvolilna, volilna kampanja / z oslabljenim pomenom državi sta opustili kampanjo medsebojnega obtoževanja / proti njemu so uprizorili pravo kampanjo gonjo 2. publ., s prilastkom delo, dejavnost, navadno v določenem času: spomladanska odkupna kampanja; jesenska setvena kampanja / sladkorna kampanja ♪
- kampánja 2 -e ž (ā) knjiž., v italijanskem okolju ravnina, ravna pokrajina: vozila sva se po toskanski kampanji ♪
- kampánjski -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. ki poteka, traja močneje le v krajših razdobjih: učenje ne sme biti kampanjsko, ampak trajno / kampanjske akcije kampánjsko prisl.: delati kampanjsko ♪
- kampánjščina -e ž (ȃ) žarg. kampanjsko delo: kritizirati metodo kampanjščine ♪
- kámpeljc -a [pǝl] m (ȃ) pog., ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: kdo bi si mislil, da je tak kampeljc; kampeljc in pol ♪
- kamping ipd. gl. camping ipd. ♪
- kampíranje tudi campíranje -a [druga oblika kam- in kem-] s (ȋ) glagolnik od kampirati: v gozdičku so uredili prostor za kampiranje; taksa za kampiranje ♪
- kampírati -am tudi campírati -am [druga oblika kam- in kem-] nedov. (ȋ) pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo ♪
- kampíst tudi campíst -a [druga oblika kam- in kem-] m (ȋ) pog. kdor biva, živi v kampu: šotori kampistov ♪
- kámpo -a m (ȃ) žarg., zlasti v italijanskem okolju (koncentracijsko) taborišče: v kampo je prišel nov komandant ♪
- kámra -e ž (ȃ) 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo 2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri 3. nar. vzhodno shramba ♪
- kámrica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od kamra: spala je v kamrici poleg izbe; svetla, tesna kamrica / podstrešna kamrica ♪
- kamrík -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi: blazina iz kamrika ♪
- kamríkast -a -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz kamrika: oblečena je v kamrikasto krilo ♪
- kamufláža -e ž (ȃ) voj. zakrivanje vojakov, vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici: dobra kamuflaža; kamuflaža bunkerja / narediti kamuflažo / za kamuflažo so jamo prekrili z vejevjem; pren., ekspr. ukvarjal se je s tihotapstvom, delavnico je imel le za kamuflažo // priprava, sredstvo za to: odstraniti z vozil kamuflažo ♪
- kamuflážen -žna -o prid. (ȃ) voj. ki je za kamufliranje: kamuflažna barva / topove so prekrili s kamuflažnimi mrežami / kamuflažno govorjenje ♪
- kamuflíranje -a s (ȋ) glagolnik od kamuflirati: takoj so začeli s kamufliranjem položajev / to govorjenje je samo kamufliranje pravih namenov ♪
- kamuflírati -am nedov. in dov. (ȋ) voj. zakrivati vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici: tanke so kamuflirali na robu gozda; vojak se zna dobro kamuflirati; pren., ekspr. kamuflirali so svojo dejavnost kamuflíran -a -o: kamuflirana ladja ♪
- kanibalízem -zma m (ȋ) 1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma 2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah ♪
7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901